16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

V tiskani Demokraciji preberite: Vlada širi kulturo smrti

Piše: Petra Janša

»Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,« je  pojasnil kirurg dr. Erik Brecelj in spomnil, da je kot zdravnik zavezan k spoštovanju medicinske etike. Kot pravi, ni prav noben zakon nad tem kodeksom.

Medtem ko rumeni mediji pišejo, kako premier Golob vozi svojo srčno izbranko na dopust, ta pa zavzeto rešuje ljubljanske nutrije celo pred ustavnim sodiščem (za človekove pravice!?!), so pobudniki predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma zakona o evtanaziji sredi meseca že vložili v zakonodajni postopek. Ker bi ta zdravnikom naložil izvajanje evtanazije, bi kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj, zaposlen na Onkološkem inštitutu, raje vrnil zdravstveno licenco, kot da evtanazijo izvaja. »Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko,« je nedavno pojasnil in spomnil, da je kot zdravnik zavezan k spoštovanju medicinske etike. Kot pravi, ni prav noben zakon nad tem kodeksom.

V nasprotju s kodeksom medicinske etike!

Dr. Erik Brecelj je spomnil na preteklost, ko se je zdravnikom na račun odločitev diktatorjev nalagalo izvajanje stvari, ki so sramotne. »Evtanazija je v nasprotju s kodeksom medicinske etike in lahko sprejmejo kakršenkoli zakon, kodeksa medicinske etike ne bom kršil,« je bil jasen dr. Brecelj, ki je tudi opozoril na neurejenost paliativne medicine pri nas in dodal, da tisti, ki se ukvarjajo s paliativo, menijo, da ne bi smelo biti govora o evtanaziji, dokler se ne uredi področje paliativne medicine. Ponujanje evtanazije se mu zdi neprimerno tudi v luči dejstva, da preko sto tisoč ljudi nima izbranega družinskega zdravnika. »Zdaj bom nesramen, dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki nimajo zdravnika, ki ne morejo priti do oskrbe, ki jo plačujejo, čeprav celo življenje plačujejo zavarovanje, ali kdo pomisli na njih? Zdaj bomo pa ponujali evtanazijo?«

Kot pravi, bi bilo prav, da bi se začelo pogovarjati o ureditvi področja paliativne medicine. »Naj bo debata o evtanaziji najprej debata o ureditvi paliativne medicine,« si želi. Ob tem je še pojasnil, da se je pri svojem delu soočil le s peščico terminalno bolnih, ki so ga spraševali o evtanaziji. Teh je bilo »manj kot za prste na eni roki«. »Ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel za njih. In tu je področje, na katerem moramo delati in tukaj ponuditi rešitve svojcem in bolnikom, ne samo bolnikom,« je prepričan. Tudi svojcem, navaja, veliko pomeni, če se lahko na koga obrnejo v primeru kakršnih koli težav. »Vedo, kje je kdo, ki jim bo lahko pomagal, če bodo težave. Ponujati evtanazijo ljudem, ki odhajajo od mene, ki vedo, da umirajo, ni govora,« je izpostavil. Brecelj meni, da bi bilo ljudi strah, če bi se evtanazija izvajala v zdravstvenih ustanovah. »Ko pride do diagnoze rak, se začne razmišljati o smrti. Ampak mislim, da bi ljudi postalo strah, če jim bomo zdaj namesto terapije, podpore, paliativne medicine začeli porivati evtanazijo.«

Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine