Piše: C.R.
V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 19. oktobra, potekala mednarodna znanstvena konferenca »Fašizem – sto let pozneje: stanje raziskav in nove raziskovalne perspektive«, ki jo je skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo organizirala tudi ekipa Parka vojaške zgodovine.
Leta 2022 mineva sto let od vzpona Benita Mussolinija na čelo italijanske vlade. Čeprav se je v Italiji fašistični režim dokončno konsolidiral šele v prihodnjih letih, lahko to leto vseeno razumemo kot simbolno napoved vzpona fašizma kot nove politične ideologije, in sicer ne le v Italiji, temveč po vsem svetu, zlasti v Evropi.
Slovenski prostor je fašizem zaznamoval že pred prevzemom oblasti, saj so fašistični škvadristi že leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu in širom Primorske naredili kup drugih zločinov. Izbira lokacije – Park vojaške zgodovine je umeščen v nekdanjo italijansko vojašnico – zato izbira lokacije konference ni bila brez pomena in simbolike, saj je izkušnja našega prostora s fašizmom zelo globoka in tragična.
Namen mednarodne konference, ki sta jo organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine, je bil združiti skupino znanstvenikov, ki sledeč različnim metodološkim in vsebinskim poudarkom raziskujejo fašizem v različnih nacionalnih ter transnacionalnih kontekstih. Poseben poudarek pri tem je bil dan obravnavi prisotnosti in delovanj različnih oblik fašističnih gibanj ter režimov v srednji in jugovzhodni Evropi. Konferenca je potekala v angleškem jeziku, uvodno predavanje pa je imel ugledni profesor z Univerze v Oxfordu Richard J. B. Bosworth, ki ga v Sloveniji poznamo po obsežni monografiji Mussolini, ki jo je pred leti izdala Cankarjeva založba.
Mednarodno strokovno konferenco je širša javnost v neposrednem prenosu lahko spremljala tudi prek spleta, posnetek dogodka pa je objavljen tudi na Yutube kanalu Parka vojaške zgodovine:
