Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o nedavnem praznovanju 34. obletnice ustanovitve Slovenske demokratske stranke, ki ostaja trdno zavezana vrednotam slovenske pomlad in se ji je s svojo Novo ljudsko stranko pridružil tudi Franc Kangler, pa tudi o napovedih reform vlade Roberta Goloba, za katere pa bi težko rekli, da gre res za reforme, ampak predvsem za ožemanje že tako večinsko revnega prebivalstva. Pišemo o tem, kako je Golobova vlada povsem poteptala stališča stroke pri ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve, pri čemer je kolateralna škoda tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije. Objavljamo poročilo o nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje nekaterih členov novega zakona o RTV Slovenija, Jankovićevem teroriziranju lastnikov zemljišč v Klečah, o protestnem shodu poklicnih gasilcev ter o nevarnem zakonskem predlogu, ki bo ščitil »pridobitve revolucije« in uvedel verbalni delikt. Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Minulo soboto je v Mariboru potekala slovesnost v počastitev 34. obletnice ustanovitve Slovenske demokratske stranke. Pred tem pa sta predsednika SDS in Nove ljudske stranke (NLS), Janez Janša in Franc Kangler, podpisala sporazum, da se NLS pridruži SDS. »Vsako leto ob tem času s slovesno akademijo počastimo spomin na ustanovitev naših predhodnic, Socialdemokratske zveze Slovenije in Slovenske demokratične zveze, nastalih v začetku leta 1989. Takrat smo si želeli samostojno Slovenijo in demokratično, svobodno družbo. Družbo blaginje in svobodnega podjetništva, družbo, kjer se lahko prosto voli vero in postave, kjer se svobodno govori in piše. In tudi danes, po štiriintridesetih letih, gre še vedno za to. Enako in ponekod še bolj kot takrat,« so ob slavnostnem dogodku zapisali v SDS. Prireditev je povezovala poslanka SDS Eva Irgl.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Golobova vlada in njene »reforme«
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) se je sredi januarja sešla na Brdu in napovedala vrsto reform. Ljudje so pričakovali njihovo predstavitev, vrh pa je nato minil in edino, kar smo takrat lahko zasledili, je bilo sporočilo, da se bodo spet sešli čez dva tedna. Od takrat je minilo že več tednov, javnih predstavitev reform še vedno ni, govorijo pa o davčni in zdravstveni reformi ter reformi javnega sektorja. Ena obsežnejših reform je davčna reforma. Glede na napovedi ministrstva za finance naj bi ta pomenila bistveni poseg v sedanji davčni sistem in v spremembo davčne miselnosti. Vendar teh okvirov še ni. Ivan Simič, pravnik in eden najboljših davčnih strokovnjakov, je doslej že večkrat sodeloval pri izvedbi tovrstnih reform. Po koalicijski napovedi o davčni reformi je spomnil, da bi morala vlada javnosti že v začetku leta posredovati prve informacije o okvirih reforme. Predstaviti bi morali že tudi strokovnjake, ki bodo sodelovali pri tej izvedbi. Nič od tega doslej še ni bilo narejenega, ni znana niti njena vsebina niti to, kdo jo bo izvajal. Simič je pri tem izrazil bojazen, da se bo vse skupaj znova dogajalo ob koncu leta, kar je označil za zelo neresno. To, da na finančnem ministrstvu stvari še niso pripravljene, so ti potrdili tudi za Demokracijo.
Intervjuja: dr. Anton Olaj in Pavel Rupar
Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj je v intervjuju spregovoril o špekulativnih izjavah novega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, stanju v slovenski policiji in njeni modernizaciji, Nacionalnem preiskovalnem uradu, padcu Slovenije na lestvici globalnega mirovnega indeksa in vzrokih za nazadovanje indeksa zaznavanja korupcije, o tajnemu sledenju brez sodnih odredb, aktualni azilni politiki in škandaloznem ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve. Kot pravi, je iz Poklukarjevih izjav razvidno, da bo več pozornosti namenil obračunavanju s policisti zaradi dogajanja v času prejšnje vlade kot pa nacionalni varnosti. Vodja ljudske iniciative Glas upokojencev Pavel Rupar pa upa, da se bo na drugem protestnem shodu upokojencev 1. marca zbralo še več ljudi kot na prvem. Že udeležba na prvem shodu ga je presenetila, a potrebno je še več: »Dogodki, ki se vrstijo te dni, napovedujejo še več ljudi, vse prosim, pridite in pripeljite vsaj še enega s seboj! Le tako bomo dosegli cilje.«
Katastrofalno vladno lomastenje po muzejih!
Papir /tj. opredelitev novega Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki naj bi združeval dosedanja muzeja, to sta Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije, op. ur./ seveda vse prenese, uradna sporočila pa skrivajo bistvo, zakaj je bilo sploh treba ukiniti dva muzeja, od katerih je bil eden ustanovljen leta 1948 (takrat še kot Muzej narodne osvoboditve), drugi pa (šele!) v času zadnje Janševe vlade. Šlo je za čisti pravniški trik in izraz vrednotne usmeritve vlade, saj ni skrivnost, da so stranke, ki sedaj sestavljajo koalicijo, že ves čas nasprotovale ustanavljanju muzeja, češ da gre za nepotreben in politično motiviran projekt. Že bežen pregled napovedane transformacije dveh nekdanjih muzejev v novega pa kaže, da je šlo sedanji vladi predvsem za izbris Muzeja slovenske osamosvojitve, saj se bo ta preselil v prostore že sedaj pretesnega Cekinovega gradu (Tivoli). Hkrati pa se je vlada znebila tudi dveh direktorjev.
Absolutna zlobnost levice ali le ideološka provokacija?
Pretekli teden je časnik Delo objavil novico, ki je spominjala na tisto, da so Marsovci začeli z okupacijo Zemlje. Res je bila neverjetna. V poslanski skupini Gibanja Svoboda so pripravili osnutek zakona proti poveličevanju fašizma, nacizma in kolaboracije. Glavni pobudnik je bil poslanec Martin Premk, ki je doktoriral iz sodobne zgodovine in je član vodstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. France Cukjati, nekdanji predsednik Državnega zbora RS, se ob tem sprašuje, kako je »mogoče, da človek, ki je menda zgodovinar«, nič ne ve o zločinih partizanov in komunistov. »Morda pa gre le za še eno ideološko provokacijo, da bi javni interes z vse večjih realnih problemov nesposobne vlade preusmerili v svet ideološkega razkola,« meni Cukjati. Pomenljivo je, da je vodstvo državnega zbora nedavno obiskal Marijan Križman, predsednik borčevske zveze, in da je zakon podprla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. V vladi naj bi bili do predloga (za zdaj) zadržani, če bo taka koalicijska volja, bodo dopolnili zakon o varstvu javnega reda in miru. V vsakem primeru bo to nov žebelj v krsto svobode govora in svobode nasploh. »Nasprotnikom demokracije in svobode pride vse prav, če gre za utrditev oblasti na udoben način,« ugotavlja Franci Kindlhofer, ki je bil kot eden od otrok s Petrička žrtev komunističnega režima.
Gasilci za odpravo plačnih nesorazmerij
V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) so že 10. februarja 2023 izrazili nezadovoljstvo s predlogom prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Vlada pričakuje, da se predlog novega plačnega sistema dogovori in sprejme do konca junija letos, veljati pa bi začel prihodnje leto. Odprava plačnih nesorazmerij bi potekala dve leti in pol, od januarja 2024 do konca junija 2026, kar pomeni, da bi poklicni gasilci in druge poklicne skupine morali na odpravo plačnih nesorazmerij čakati še naslednja tri leta. Gasilcem se to zdi nesprejemljivo, nesprejemljive pa so tudi spremembe, ki jih predlog prinaša. Nova plačna lestvica predvideva združevanje sedanjih plačnih razredov od najnižjega z minimalno plačo do najvišjega 67. plačnega razreda. Delovna mesta od 12. do 23. plačnega razreda bi se združila v pet plačnih razredov nove lestvice. Gasilec, ki je zdaj v 24. plačnem razredu, bi tako pristal v 6. plačnem razredu novega plačnega sistema, oziroma 61 plačnih razredov niže od najvišjega. »Nad tem nismo navdušeni, že preprost pogled na to lestvico pove, da je gasilec v prvi spodnji desetini vrednotenja delovnih mest, v dosedanjem plačnem sistemu pa je bil v prvi tretjini,« je dejal generalni sekretar sindikata David Švarc.
Konec bencinskih in dizelskih motorjev? Nov blef EU!
Evropski parlament je potrdil uredbo, ki po letu 2035 prepoveduje prodajo vozil z motorji na tekoča goriva. Grozi propad celotne gospodarske panoge in izguba milijonov delovnih mest. Mantra o reševanju planeta je precejšen blef. Glasovanje je potekalo tako rekoč po strankarskih linijah, saj so za uredbo glasovali skoraj strnjeno člani levih, zelenih in liberalnih strank, proti pa enako pretežno strnjeno člani desnice. Končni rezultat je bil 340 glasov za uredbo, 279 pa proti. Tudi slovenski poslanci so glasovali glede na strankarsko pripadnost, člani EPP (Zver, Tomc, Bogovič, Novak) so glasovali proti, levičarji in »liberalci« (Nemec, Joveva, Grošelj, Brglez) pa za. Uredba vključuje tudi metodologijo za ocenjevanje in poročanje o izpustih ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se prodajajo na trgu Evropske unije. Najpozneje do leta 2025 jo bo pripravila Evropska komisija po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi. Kar po domače pomeni, da se bo že tako prenapihnjena evrobirokracija še nekoliko okrepila.
V novi Demokraciji lahko preberete številne satirične tekste, pa tudi analitične kolumne naših novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali Metod Berlec, Bogdaj Sajovic, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Štefan Šumah, Stane Granda, Vinko Gorenak in Andreja Valič Zver.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
