V novi številki revije Demokracija opozarjamo na napad globoke države na svobodo govora, konkretno na uredništvo revije Demokracija! Razkrivamo, kako sporno so v preteklosti zalivali družbo PRO PLUS z denarjem in s tem načrtno uničevali konkurenco. Ugotavljamo, da je vlada s svojimi ukrepi zelo naklonjena upokojencem. Pišemo o razvpitem ameriškem milijarderju Georgeu Sorosu. Objavljamo intervjúje z Petrom Jambrekom, Antonom Stresom, Janezom Vodičarjem, Matejem Makarovičem, Borutom Rončevićem, Edvardom Kadičem, Adrijano Kocjančič, Leonom Merjascem in Alenko Helbl. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
Pred volitvami se je tožilstvo spravilo na desne medije z namenom ustrahovanja in utišanja. Tarča tega napada je tudi revija Demokracija. Verjetno pa je to šele začetek. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko se je pri tem spravila celo na satiro, ki je kritika na komičen, posmehljiv način. Obstaja pa v vseh književnih zvrsteh. V slovenski književnosti se je satira najprej pojavila pri Francetu Prešernu, Franu Levstiku in Simonu Jenku. Seveda je že od nekdaj navzoča tudi v tiskanih medijih. Že iz stare Grčije pa je jasno, da je ni mogoče jemati resno.
Za sredino marca je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem napovedan začetek sodnega postopka proti Demokraciji oziroma njenemu odgovornemu uredniku Jožetu Biščaku. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko, ki pri svojem delu uporablja dvojne vatle, mu očita, da je kot odgovorni urednik omogočil objavo žaljivega besedila v Demokraciji. Gre za znano gloso avtorja Aleksandra Škorca z naslovom Presežki 5, ki je bila v Demokraciji objavljena 3. decembra 2020. Tožilka Jesenkova je ovadila tudi Škorca, očita mu »uporabo žalitev na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, da je javno širil ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ter odobraval genocid«. Na to, da se bo pred volitvami začel proces proti Demokraciji v zadevi Škorčeva glosa, je Biščak napovedal že pred časom.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Povežimo Slovenijo: Za dobro gospodarstva, ljudi in narave
Stranke SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati so prejšnjo sredo slovesno podpisale pogodbo o skupnem nastopu na državnozborskih volitvah pod imenom Povežimo Slovenijo. S podpisom se je peterica strank zavezala, da bodo pod imenom Povežimo Slovenijo oblikovale najboljšo listo kandidatov in jim ponudile vso potrebno infrastrukturo. Predsedniki strank bodo v soglasju sprejemali odločitve glede oblikovanja skupne poslanske ekipe in sodelovanja z zavezniki po volitvah.
Nobena vlada doslej še ni toliko naredila za upokojence
Izredna uskladitev pokojnin je razveselila številne upokojence, prav tako izplačani solidarnostni dodatek za ublažitev posledic covida-19 in napovedani energetski solidarnostni dodatek, ki bo predvidoma izplačan do 15. aprila 2022. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik poudarja, da še nobena vlada doslej ni toliko naredila za upokojence, nadvse dobrodošla pa je predvsem poprava krivic za nazaj.
Pro plus zalivali z denarjem, načrtno uničevanje konkurence
Podjetje Telekom Slovenije, ki je v državni lasti, je družbo Pro plus novembra lani obvestilo o delni ničnosti pogodbe o vključitvi programov POP TV in Kanal A v sistem Telekoma. Ugotovili so, da je Pro plus prejemal kar 12-krat višje nadomestilo za predvajanje programov v omrežju Telekoma Slovenije. Hkrati je Telekom nehal plačevati oderuško nadomestilo za predvajanje programov Pro plusa, s tožbo pa zahteva vrnitev 12.346.378 evrov preveč plačanih nadomestil in obresti od leta 2017 dalje.
Intervjuji: E. Kadič, A. Kocjančič, L. Merjasec, A. Helbl
»Z delovanjem vlade sem zadovoljen. Uspelo ji je ohraniti delovna mesta, zdravstvo je kljub pokanju po šivih zaradi pandemije delovalo, pa tudi toliko denarja in drugih ugodnosti (boni itd.), kot smo jih bili deležni državljani v koronačasu, ni bilo verjetno nikjer drugje po svetu,« nam je v pogovoru dejal Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj. Pogovarjali pa smo se tudi z Adrijano Kocjančič, Leonom Merjascem in Alenko Helbel. O visokem šolstvu pa smo se pogovarjali s Petrom Jambrekom, Antonom Stresom, Janezom Vodičarjem, Matejem Makarovičem in Borutom Rončevićem.
Ruska agresija povzroča skrb v vzhodni Evropi
Že tretji teden se nadaljuje pošiljanje vojaške pomoči zavezniških držav Ukrajini. Zahodni opazovalci opozarjajo, da je situacija še naprej eksplozivna. Medtem rastejo skrbi v baltskih državah in Poljski, ki mejijo na Rusijo. Združene države Amerike, Velika Britanija in Kanada so v preteklih dneh umaknile del diplomatskega osebja iz Ukrajine. Zaradi povečanja napetosti svojim državljanom pot tja odsvetujejo. Rusija ob tem sporoča, da želi »umik« zveze NATO iz držav Vzhodne Evrope. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih je dejala, da ruska agresija grozi tako Ukrajini kot Evropi in celotnemu mednarodnemu redu.
Problem segregacije in integracije na Švedskem
Švedska stranka Zelenih meni, da je treba integracijo med domačini in migranti doseči tako, da začnejo starši pošiljati svoje otroke v šole, ki so na tako imenovanih območjih no go. V Združenih državah Amerike se je leta 1971 Vrhovno sodišče, ki je hotelo rešiti problem segregacije v šolah, ki je obstajala kljub temu, da jo je sodišče že leta 1954 v javnih šolah razglasilo za neustavno, odločilo, da je treba bele šolarje z avtobusi začeti voziti v šole zunaj njihovih sosesk, kjer se bodo pomešali s temnopoltimi šolarji.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
