Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija poudarjamo, da Slovenija ne potrebuje levičarskih eksperimentov, ampak stabilnost. Ugotavljamo, da se sedanja desnosredínska vlada lahko pohvali s številnimi pozitivnimi rezultati svojega dela, leva opozicija pa samo s škodljivim nagajanjem. Razkrivamo sporne posle Roberta Goloba, ki jih je izvajal s pomočjo levih političnih omrežij. Objavljamo intervjuje s političnim analitikom Lenartom Riharjem, z ministrico Heleno Jaklitsch, državno sekretarko Alenko Forte in s številnimi drugimi zanimivimi sogovorci. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Vstopamo v obdobje velikih varnostnih in ekonomskih izzivov, zato potrebujemo izkušenega državnika, z močno koalicijo, pravi politični analitik Miran Videtič. Podobno menijo številni, saj si Slovenija v teh mednarodno napetih časih ne more privoščiti novega levega eksperimentiranja in otroški vrtec na oblasti.
Prehajamo v sklepne dni predvolilne kampanje za nedeljske državnozborske volitve, na katerih bomo odločali o prihodnjem razvoju in usodi naše države. Posledično bomo nedeljsko odločitev dolgoročno občutili vsi državljani Republike Slovenije.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Slovenija tudi po 24. aprilu potrebuje sposobno vlado
Bitka za glasove volivcev na nedeljskih volitvah bo potekala do zadnjega dne, letošnje volitve pa so verjetno tudi najpomembnejše po osamosvojitvi. Odločiti se boste morali med tistimi, ki vam jemljejo (GS, LMŠ, SD, Levica), in tistimi, ki so dokazali, da znajo graditi Slovenijo (SDS, NSi, Povežimo Slovenijo). V nedeljo bomo volivci in volivke na devetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji izbirali svoje predstavnike v državnem zboru in posledično vlado, ki bo odločala o pomembnih stvareh za blaginjo države in vseh posameznikov. Ankete javnega mnenja kažejo, da bo zmagala Slovenska demokratska stranka (SDS), vendar pa je dejstvo, da še nobena anketa ni odločila volitev. Odločitev bo znana v nedeljo, 24. aprila, zvečer. Nič še ni odločeno, odločal bo vsak glas.
Pod drobnogledom: Izjemni dosežki desnosredinske vlade
Slovenija se je z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2021 uvrstila na prvo mesto med državami OECD in presegla vse napovedi. Priča smo torej močnemu gospodarskemu okrevanju. Hkrati imamo rekordno zaposlenost v zgodovini nasploh in zgodovinsko nizko brezposelnost. Rast povprečne bruto plače je bila lani najvišja v zadnjih petih letih, prav tako rast pokojnin. Odziv slovenske vladne koalicije (SDS, Konkretno in NSi) je bil v času največje zdravstvene krize doslej izjemen, ukrepi so bili hitri, učinkoviti in pravi, Slovenija je stabilna država in deležna visokega zaupanja tujih investitorjev. Izjemni uspehi so bili doseženi tudi na zunanjepolitičnem področju. Slovenija je peta najvarnejša država na svetu.
Programi desnosredinskih strank v povezovanju in sodelovanju
Volilno kampanjo za nedeljske državnozborske volitve, ki bodo za slovensko prihodnost izredno pomembne, so v desnosredinskih strankah SDS, NSi, Povežimo Slovenijo in Naša dežela vodili zelo spoštljivo. Poudarjajo željo po sodelovanju, argumentiranem predstavljanju stališč in čim bolj spoštljiv odnos med vsemi sogovorniki. Tudi programsko so njihova izhodišča zelo podobna, v delih se dopolnjujejo in nadgrajujejo. Nasprotno je bilo pri opozicijskih strankah iz vrst KUL z dodatkom Golobove stranke Gibanje Svoboda. Ti so tudi tokrat vodili izredno izključevalno politiko.
Levica izključuje, desna sredina združuje
Tako je bilo tudi pred parlamentarnimi volitvami pred štirimi leti: stranke na desnici so bile vključevalne in povezovalne, stranke na levici pa so se zaklinjale, s kom vse nikakor ne bodo sodelovale. Vmes je dve od slednjih srečala pamet, vstopili sta v vladno koalicijo in rezultati so na dlani. Stranke združbe KUL – LMŠ, SD, Levica in SAB – trmasto vztrajajo pri svoji izključevalni politiki, pridružilo pa se jim je tudi novoustanovljeno Gibanje Svoboda na čelu z Robertom Golobom. Ne, zatrjujejo, po volitvah v nobenem primeru ne bodo sodelovali s strankami, ki danes tvorijo vladno koalicijo. V resnici predvsem nočejo sodelovati s predsednikom SDS Janezom Janšo, aktualnim predsednikom vlade, in to razglašajo kot svojo največjo komparativno prednost. To pa je postalo že precej dolgočasno in včasih tudi nekoliko komično.
Intervjuji: Lenart Rihar, Alenka Forte, Helena Jaklitsch
O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s političnim analitikom, publicistom, urednikom revije Zaveza in direktorjem Rafaelove družbe Lenartom Riharjem. Z Alenko Forte, državno sekretarko na ministrstvu za zdravje pa smo se pogovarjali o epidemiji covida-19, številnih projektih na področju zdravstva in njeni kandidaturi za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije. Pogovarjali smo se tudi z najbrž najbolj dejavno ministrico za Slovence zamejstvu in po svetu v 30 letih naše države, z dr. Heleno Jaklitsch, ki je govorila o svojem iztekajočem se mandatu. Pogovarjali pa smo se tudi še z nekaterimi kandidati in kandidatkami za poslance (Janez Magyar, Suzana Lep Šimenko, Kaja Medved).
Kako je klika LDS skrbela za svojega Goloba
Osrednji mediji nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba skušajo prikazati kot novinca, ki bo s svojimi inovativnimi idejami dodobra prevetril vsega sito slovensko politično sceno. Trdijo, da ne gre samo za še en nov obraz, da je tokrat drugače. Prav imajo, Golob namreč ni nikakršen novinec v politiki, temveč povratnik, ki se je v politiko bil pripravljen vrniti v trenutku, ko je bil odtrgan od korita. Golob je svojo kariero začel pri 32 letih kot državni sekretar za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo v Drnovškovi vladi.
Zmaga Goloba je v resnici zmaga Mesca! Kaj nas čaka?
Koalicija sprtih v KUL in Gibanje Svoboda sta na neki način kot ISIS. Vnaprej, z brutalnimi podrobnostmi nam povedo, kako bodo vladali. A jim ljudje ne verjamejo na besedo. Zakaj bi kdorkoli volil skupino strank, ki napovedujejo višje davke, nižje plače, energetsko revščino, potrošniška odrekanja in dolgoročno prepoved lastninske pravice? Le zato, ker so prepričani, da so vse skupaj le velike besede, zadaj pa se pripravljajo na štiri leta sredinske politike v prostem teku.
Nemčija: Ko se za dobro ljudstva stopi skupaj!
Na nemškem političnem odru smo po dolgem obdobju stabilnih vlad pod vodstvom Angele Merkel zdaj priča političnim spremembam, ki so naše evropske partnerje pripeljale do koalicije raznobarvnih političnih struj. Pogosto se v politiki tako kot v življenju znajdemo v situaciji, ko smo primorani za dobro vseh sodelovati z drugimi, tudi če se z njimi ne strinjamo ali celo ne maramo. Za skupno dobro je treba najti kompromis, ki bo omogočil napredek in blaginjo. V politiki smo bili zato priča številnim zanimivim kombinacijam, kjer so se »nasprotniki« združili v skupno koalicijo v želji po napredku.
Množične migracije so predvsem posledica leve politike
Množične migracije so skoraj vedno in skoraj povsod predvsem posledica liberalne in leve politike. Tako je bilo na Švedskem, v Veliki Britaniji, v Španiji in v Nemčiji. Tudi slovenski levičarji podpirajo množične migracije, s tem pa služijo globalističnim interesom. Pred dobrimi petdesetimi leti je imel konservativni poslanec britanskega parlamenta Enoch Powell v Birminghamu govor, v katerem je posvaril Britance, da bodo, če se ne bodo zoperstavili vse pogostejšim migracijam iz nekdanjih kolonij in od drugod, po britanskih ulicah tekle reke krvi.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
