V novi številki revije Demokracija razkrivamo leve politične aktivistke in aktiviste, ki so kot družbenopolitični delavci iz novinarstva prestopili v politiko. Pod drobnogled smo vzeli obisk treh predsednikov vlad v obleganem Kijevu in levičarsko zlorabljanje nevladnih organizacij za predvolilne potrebe. Objavljamo mednarodno-politična in predvolilna razmišljanja Dimitrija Rupla, Janeza Remškarja, Staneta Grande in Tadeja Iana. Pogovarjali smo se z Marekom Mutorjem, predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti, z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, s podpredsednikom državnega zbora Jožetom Tankom poslanko Alenko Jeraj in številnimi drugimi kandidati za poslance. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Dobrih 90 odstotkov slovenskih novinarjev, ki so se odločili odložiti novinarsko pero in stopiti na politični parket, se je na novi poklicni poti pridružilo levi politiki. »To veliko pove o ustroju medijskega prostora pri nas,« poudarja dr. Matevž Tomšič, predsednik ZNP. Sicer je prestop novinarjev v politiko legitimen, a vrnitev nazaj pripomore k izgubi njihove verodostojnosti.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Misija državnikov Srednje Evrope v Kijevu
Slovenski, poljski in češki državniki so se skupaj podali v ukrajinsko prestolnico Kijev, kjer so vodstvu napadene države prenesli sporočilo solidarnosti in podpore. Glavni pobudnik misije je bil slovenski premier Janez Janša. Obisk v Kijevu še vedno močno odmeva v svetu, o njem še vedno množično poročajo svetovni mediji. Predsednik slovenske vlade Janez Janša, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, predsednik češke vlade Petr Fiala in namestnik predsednika vlade Poljske ter predsednik odbora za nacionalno varnost in obrambo Poljske Jaroslaw Kaczyński so se v torek, 15. marca, skupaj odpravili na pomembno misijo v ukrajinsko prestolnico Kijev, ki se uspešno upira Putinovi agresiji.
SDS vodi, Golob drugi, podpora KUL pada
Slovenska demokratska stranka (SDS) Janeza Janše krepko vodi, krepi se Gibanje Svoboda (GS) Roberta Goloba na drugem mestu, stranke Kula pa so v hudih težavah, je pokazala zadnja raziskava agencije Parsifal. Posebno podpora SD pada. Če bi bile volitve v nedeljo, bi po rezultatih zadnje javnomnenjske ankete agencije Parsifal najvišji odstotek podpore dobila stranka SDS (22 odstotkov). Z 18,3-odstotno podporo bi sledilo Gibanje Svoboda, precej daleč na tretjem mestu pa bi bila stranka SD s samo 7,2-odstotno podporo. Počivalškovo Povežimo Slovenijo bi volilo 5,1 odstotka volivcev, stranki NSi in LMŠ bi dobili po 3 odstotke, sledijo Levica, Resni.ca in SAB.
Nad desnim volilnim telesom izvajajo ruski teror
Predniki slovenskih levičarjev so se političnega angažiranja skozi posredno in neposredno silo učili v Moskvi. Slovenski komunisti se skupaj z jugoslovanskimi v Sovjetski zvezi niso učili temeljev marksizma, ampak predvsem klasičnih terorističnih prijemov ustrahovanja civilnega prebivalstva. Kominterna je za operacije na Balkanu izbrala le preizkušene hladnokrvne eksekutorje revolucije. Na podoben način, kot jih danes izbira Putin. Zato so preživeli Broz, Kardelj, Popit, Maček, medtem ko so Rusi zaprli zmernega Simo Markovića, ki je nato umrl v zaporu. Zato je agresivni, tudi fizični aktivizem slovenski levici vtkan v DNK njenega obstoja.
Intervjuji: Jože Tanko, Andrej Vizjak, Alenka Jeraj
S podpredsednikom Državnega zbora Republike Slovenije in poslancem Slovenske demokratske stranke Jožetom Tankom smo se pogovarjali o delovanju državnega zbora v iztekajočem se mandatu, koaliciji in opoziciji ter delu aktualne vlade. Z mag. Andrejem Vizjakom, ministrom za okolje prostor, smo se pogovarjali o številnih dosežkih ministrstva v tem kratkem dvoletnem mandatu. Pojasnil je, kaj mu je bila najtežja stvar, in razloge za nekatere medijske napade, pa tudi načrte za naprej. Pogovarjali smo se tudi z poslanko SDS Alenko Jeraj in kandidatkami oziroma kandidati za poslance; Štefanijo Pavčnik, Zoranom Mojškercom in Markom Toplakom.
Dr. Marek Mutor: »Komunizem je zločinski že kot ideja«
Z dr. Marekom Mutorjem, predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti ter direktorjem Centra za spomin in prihodnost s sedežem v Vroclavu, smo se med drugim pogovarjali o dejavnostih obeh organizacij, komunističnih zločinih in ruski agresiji na Ukrajino. Marek je ustanovitelj in direktor centra Spomin in prihodnost ter Zgodovinskega depoja, organizator projektov inzgodovinskih razstav, med drugim »United Wrocław«, »Train to History« in »Wrocław 1945–2016« (stalna razstava v centru Zgodovinski depo).
Rusija vodi vojno izčrpavanja proti Ukrajini
Rusija pod pretvezo »demilitarizacije« še naprej izvaja napade na letališča in drugo kritično infrastrukturo v Ukrajini. Z okupiranih območij prihajajo zaskrbljiva poročila o represiji in uničevanju skladišč hrane. Iz države je med drugim na varno odšlo več kot 1,5 milijona otrok. Poročila ukrajinskega generalštaba pravijo, da je Rusija dodobra izčrpala del »človeških« resursov. K temu so pripomogle žrtve na bojišču in psihološki dejavniki. Ukrajinski vojski naj bi bilo v protinapadih v bližini Kijeva, Mikolajeva in Harkova deloma uspelo odbiti ruske sile.
Na Danskem Sirce pa pozvali, naj se vrnejo domov
Danska vlada v sredo odločala o sprejetju zakona, ki bi odpravil pravila o azilu za ukrajinske begunce, hkrati pa je pozvala Sirce, naj se vrnejo v domovino. Francoski evropski poslanec opozarja na zlorabo situacije v Ukrajini s strani afriških migrantov, ki so v Nemčiji posilili ukrajinsko begunko. Danska levičarska vlada, ki jo vodi socialdemokratka Mette Frederiksen, se očitno malo bolje zaveda pomena pojmov, kot sta »solidarnost« in »sociala«, v nasprotju s slovenskimi in drugimi kolegi. Evropska solidarnost je večkrat omenjena v evropskem parlamentu, na Danskem pa so se odločili, da jo bodo aktivno prakticirali, s tem pa vrata odprli trpečim Ukrajincem.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
