»V novi števílki revíje Demokracíja opozarjamo na slovenske ekstremne levíčarje, ki so nagnjeni k terorízmu in uporabljajo metode svojih totalitarnih predhodnikov, se pravi komunístov, fašístov in nacionálnih socialístov. Ugotavljamo, da epidemíje novega koronavirusa ni mogoče ustaviti brez nujnih ukrepov, cepljenja in pogoja PCT. Objavljamo intervjuja s predstavnico Društva katoliških pedagogov Slovenije Heleno Kregar in poslancem Slovenske demokratske stranke Janezom Moškričem. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
Levi ekstremizem je veliko nevarnejši od desnega. To ugotavlja v letnem poročilu tudi Europol (Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj). Kako je v Sloveniji? Kdo so najbolj znani levi ekstremisti?
V Sloveniji levica ustvarja vtis nevarnosti desnega ekstremizma. To je daleč od resnice. Agencija EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki se ukvarja tudi s terorizmom, ugotavlja, da so levi ekstremisti zagrešili ali pripravljali več terorističnih napadov kot ljudje, ki simpatizirajo z (ekstremno) desnico.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Preusmerjanje pozornosti in pohod levih fašistov
Kot kaže, levičarskim politkolesarjem, ki ob petkih ustvarjajo nered po Ljubljani, nihče ne more nič, saj so jih policisti tudi tokrat le mirno gledali, čeprav so znova organizirali neprijavljen shod, kar je zagotovo fenomen v Evropi. Očitno lahko Jenullova četa zdraharjev po Ljubljani počenja, kar hoče, se dere, piska na piščalke, poleg tega pa dobesedno ovira promet v središču mesta. Tako kot so nekoč fašisti hodili po domovih in iskali ljudi, tako so Jenullovi protestniki hodili po naslovih političnih strank in lepili svoje neumnosti na ograje ali zidove stavb.
Intervjuja: Helena Kregar in Janez Moškrič
O delu Društva katoliških pedagogov Slovenije ter reviji Vzgoja smo se pogovarjali z Heleno Kregar, profesorico kemije na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Beseda je tekla še o izzivih pedagoškega poklica v času epidemije in tudi sicer. Kregarjeva meni, da bi morala šola upoštevati tudi duhovni razvoj učencev. Z Janezom Moškričem, poslancem Slovenske demokratske stranke pa smo se pogovarjali o delu v Državnem zboru Republike Slovenije. Kot nekdanji dolgoletni mestni svetnik in predsednik Četrtne skupnosti Sostro izredno dobro pozna tudi razmere v mestni občini Ljubljana. Razkril pa je tudi, kako je bilo z grožnjami ekstremnih levičarjev njemu in njegovi družini.
Pomembni so zaščitni ukrepi, cepljenje in pogoj PCT
Število bolnikov, ki zaradi okužbe z novim koronavirusom potrebujejo bolnišnično oskrbo, strmo narašča, saj se je v zadnjem tednu kar podvojilo. Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc pri tem opozarja, da vse večja zasedenost bolnišničnih zmogljivosti že prinaša težave slovenskim bolnišnicam.
Različica novega koronavirusa, poimenovana delta, terja veliko večje zmogljivosti za zdravljenje v bolnišnici kot dozdajšnje različice novega koronavirusa. Raziskave so po besedah Lejko Zupančeve pokazale, da je tveganje, da bo oseba potrebovala bolnišnično oskrbo, približno dvakrat večja kot pri drugih različicah.
SDS ne izključuje nikogar, postavlja pa vsebinske pogoje
Največja politična stranka v Sloveniji − Slovenska demokratska stranka (SDS) je začela s srečanji po regijah. Prvi srečanji s člani in simpatizerji sta bili soboto v Posavju in na Dolenjskem, vključno z Belo krajino. V Posavju je srečanje potekalo v Leskovcu pri Krškem, organizirala ga je Posavska regijska koordinacija SDS. V Novem mestu, natančneje v Gornji Težki Vodi, pa je potekalo srečanje Dolenjsko-belokranjske regijske koordinacije SDS. Obeh srečanj so se udeležili predsednik Janez Janša, tudi predsednik slovenske vlade in predsedujoči Svetu EU, ter oba podpredsednika stranke, evropska poslanka Romana Tomc in minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Minister dr. Peter Vencelj in začetek šolskega leta 1991
Pred tridesetimi leti, v ponedeljek, 2. septembra 1991, se je začelo prvo šolsko leto v samostojni Republiki Sloveniji. To je bila za šolski sistem velika sprememba, ker je bilo treba prilagoditi učne vsebine, saj smo Slovenci končno dobili svojo nacionalno državo. Pri tem je imel veliko dela predsednik Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo oziroma republiški sekretar za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Peter Vencelj. Njegov sekretariat se je ob osamosvojitvi preimenoval v ministrstvo za šolstvo in šport.
Dr. Stane Granda: Poseben položaj Trsta in Slovenci
Trst je imel poseben položaj. Kot neposredno državno mesto je bil hkrati mestna statutarna občina in avtonomna dežela, kjer je bil mestni svet tudi deželni zbor. Slovenci so svoje poslance, čeprav je bilo v Trstu največ Slovencev meščanov, Cleveland je bil drugi, Ljubljana tretja, lahko izvolili le v 6 okoliških primestnih volilnih okrajih. Uspeli pa so tudi z državnim poslancem. Najbolj znamenit je Ivan Nabergoj (1835−1902), kmet in podjetnik ter župana s Proseka.
Izseljenstvo: Iz Prekmurja čez morje v širni svet
V obdobju 1867−1918 je bilo veliko ekonomskih vzrokov za iskanje boljše prihodnosti v tujem svetu. Množično izseljevanje kot splošen evropski pojav tistih časov je bilo v obljubljeno deželo ZDA. Manj množična pa so bila v Brazilijo, Argentino in Urugvaj. Slovenski prebivalci Prekmurja so bili vse do konca prve svetovne vojne pod močnim vplivom Madžarov v ogrski polovici Avstro-Ogrske. Živeli so v Slovenski krajini. Prekmurski Slovenci so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami; tako katoličani kot protestanti so to storili v prekmurščini.
Tribuna: Podoba jutrišnjega sveta in Evropa v njem
V knjigi ameriškega političnega znanstvenika Samuela Hutingtona Clash of Civilizations (Trk civilizacij) lahko preberemo misli, da bo svet jutri sestavljalo sedem kulturnih krogov: zahodni, konfucijanski (kitajski), japonski, islamski, hinduistični, slovansko-pravoslavni, latinskoameriški in verjetno še afriški. Namesto dosedanjih nacionalnih, ekonomskih in ideoloških sporov pa naj bi v prihodnje prihajalo do kulturnih in civilizacijskih vojn. Zato je tudi Donald J. Johnston, vodja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dejal, da države skupine BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) vse bolj suvereno vstopajo na svetovni oder. Končno ima Kitajska že danes višji BDP kot ZDA, Indija pa naj bi ga dosegla v kakih 25 letih.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
