V novi številki revije Demokracija pišemo, da je predsednik slovenske vlade Janez Janša na Poljskem prejel prestižno nagrado osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope. Ugotavljamo, da so se pod sedanjo vlado finančna sredstva za občine izdatno povečala. Spominjamo, kako so že pred trídesetimi leti levičarski sindikati delovali proti interesom delavcev. Objavljamo intervjuja s sociologom in dekanom Fakultete za informacijske študije Matejem Makarovičem in umetnostnim zgodovinarjem Božidarjem Darkom Šušteršičem. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je prejšnji četrtek na slovesnosti, ki je potekala v okviru 30. Ekonomskega foruma na Poljskem, prejel prestižno nagrado osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope. S tem je bil nagrajen za svoja prizadevanja za boljše in učinkovitejše vodenje Evropske unije.
Med dobitniki omenjene nagrade so bili v preteklih letih Mateusz Morawiecki, José Manuel Barroso, Jerzy Buzek, Vaclav Havel, Janez Pavel II. in druge vidne osebnosti. Predsednik vlade je nagrado prejel za izjemne dosežke in prispevek k voditeljstvu Evrope. Nagrado podeljuje programski svet Ekonomskega foruma, ki ga sestavlja vrsta uglednih posameznikov iz politike in gospodarstva. Z nagrado počastijo osebnosti, ki so v preteklem letu pustile pomemben pečat v Srednji in Vzhodni Evropi ter v svoji državi. Tokratni, že 30. Ekonomski forum je nosil naslov »Europe in Search of Leadership«. Ekonomski forum v poljskem mestu Karpaczu je največja tovrstna konferenca v Srednji in Vzhodni Evropi. Vsako leto pritegne več kot 4.000 gostov iz več kot 60 držav Evrope, Azije in Amerike. Poslanstvo foruma je ustvariti ugodno klimo za razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Vlada izrazito povečala finančna sredstva za občine
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je doslej naredila bistveno več za ljudi kot vse leve vlade do zdaj. Prisegla je 13. marca 2020, na dan razglašene epidemije novega koronavirusa, in nato zelo hitro ukrepala na vseh področjih. Tokrat izpostavljamo delovanje slovenskih občin, ki so zaradi epidemije imele precej finančnega izpada na eni strani in povečanih stroškov na drugi. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je občinam povečala višino povprečnine in sredstva za investicije, pozneje pa jih je razbremenila še plačevanja nekaterih obveznosti. Obmejnim občinam je dodelila še dodatna sredstva za potrebe njihovega delovanja.
Intervjuja: Matej Makarovič in Božidar Darko Šušteršič
Prof. dr. Matej Makarovič je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ), prve fakultete v Novem mestu in prve javne fakultete zunaj okvira katere od slovenskih univerz. Kot takšna je tudi prvi steber javnega visokega šolstva v jugovzhodni (JV) Sloveniji. V teku so postopki za ustanavljanje javne univerze v Novem mestu, katere ključni člen naj bi bila prav FIŠ. V pogovoru sva pozornost namenila procesu ustanavljanja univerze, delovanju FIŠ, področju izobraževanja, izognila se nisva niti politiki, saj dr. Makarovič velja za izredno pozornega političnega opazovalca in prodornega analitika. Pogovarjali smo se tudi z dr. Božidarjem Darkom Šušteršičem, ki je spoznal in se zaljubil v moč jezuitsko–gvaranijske kulture. Očeta je izgubil v otroških letih. V istem obdobju je moral že v svet, v Italijo in nato v Argentino. Človek, ki so ga zanimala letala, a ni šel za njimi …
Strokovnjaki: Povečajmo delež polno cepljenih!
Imunolog Alojz Ihan je dejal, da je cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu 19 smiselno v določenih situacijah, prav tako je varno. Hkrati pa poudarja, da bodo k upadu epidemije pripomogli polno cepljeni, zato je treba povečati delež teh. Cepljenje s tretjim odmerkom so v strokovni skupini za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) omogočili vsem, ki si to želijo. Po Ihanovih besedah je zanimanje veliko med zdravstvenimi delavci, zlasti tistimi, ki delajo na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. Podobno se želijo znova cepiti tudi svojci teh bolnikov, da bi bili bolniki čim bolj varni, je pojasnil Ihan.
SDS ZA nadaljevanje produktivnega dela
Preteklo soboto so se v okviru srečanj članov in simpatizerjev SDS iz Obljubljanske in Zasavske regijske koordinacije SDS predstavili tudi evidentirani kandidati za poslance in poslanke v državnem zboru. Srečanja se je udeležil tudi predsednik vlade in SDS Janez Janša. Na srečanjih se je zbralo več kot tisoč ljudi, veljal je strog ukrep PCT, tako da je nekaj ljudi ostalo »pred vrati«, saj pogoja ni izpolnjevalo ali pa so potrdila pozabili doma. Srečanj so se udeležili predsednik vlade in SDS Janez Janša, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, poslanka evropskega parlamenta Romana Tomc in številni poslanci SDS, med drugimi Branko Grims, Jože Tanko in Alenka Jeraj. Predstavili so se tudi kandidati SDS za parlamentarne volitve prihodnje leto.
Sindikati napadajo, vlada brani svoje zakone
Mesec september 1991 je bil v znamenju predstavljanja oziroma sprejemanja nekaterih vladnih zakonov, ki so dolgoročno pomembno zaznamovali slovensko tranzicijo; od lastninskega, denacionalizacijskega do stanovanjskega zakona. V torek, 10. septembra 1991, je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirala demonstracije proti lastninskim zakonom, ki jih je predlagala Demosova vlada in o katerih so že mesece razpravljali v takratni skupščini. Zaradi tega je bilo tudi znotraj vladne koalicije veliko sporov, saj so imeli koalicijski partnerji znotraj Demosa različne poglede na privatizacijo družbenega premoženja. A že takrat so levi sindikalisti delala proti resničnim interesom delavcev!
Evropska unija v precepu glede svoje obrambe
Enaindvajset držav članic Evropske unije je tudi članic vojaške zveze NATO. EU za zdaj ni v globalni tekmi za vpliv, zato se pojavljajo ideje o ustanovitvi skupne evropske vojske, kar pa odpira številna vprašanja o prihodnosti tako EU kot zveze NATO. Afganistan. Irak. Gruzija. Ukrajina. Libija. Mali. Sirija. Gorski Karabah. To so le nekatera od vojnih žarišč, ki so se v zadnjih letih pojavila na evropskem dvorišču. Obrambni ministri držav članic EU so zato na nedavnem sestanku razpravljali o morebitni ustanovitvi tako imenovanih vstopnih sil, ki naj bi štele okoli 5.000 vojakov.
Migracije niso rešitev demografskega problema
Zagovorniki migracij trdijo, da bodo z njimi rešili evropski demografski problem. Temu močno nasprotuje madžarski premier Orbán, ki pravi, da je treba rešitev iskati v družinskih vrednotah in višanju rodnosti domačega prebivalstva. Zaradi dogodkov v Afganistanu postajajo migracije znova osrednja tema evropske javnosti. Vprašanje množičnih migracij povzroča vse večjo polarizacijo evropske politike. Medtem ko mnogi opozarjajo, da migracije resno ogrožajo evropsko kulturo in obstoj njenih narodov, zagovorniki migracij trdijo, da so te nujne zaradi starajočega se prebivalstva in nizke rodnosti v Evropi. Uvoz migrantov naj bi reševal evropsko gospodarstvo, trdijo.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
