V novi številki revije Demokracija razkrivamo nekdanje sodelavce zloglasne Udbe na strankarskih listah in pišemo o triintridesetletnici Slovenske demokratske stranke ter poimensko naštevamo poslance koalicije KUL, ki so glasovali proti višjim plačam. Pišemo o nadaljevanju ruske agresije na Ukrajino. Objavljamo intervju z vodjo poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem, s predsednico stranke Naša dežela Aleksandro Pivec ter kandidati za poslance Nežko Poljanšek, Andrejem Poglajnom in Ireno Pfeifer. Z Demokracíjo boste vedeli več!«
»Slovenska demokratska letos zaznamuje 33 let svojega obstoja. Zrasla je na temeljih hrepenenja tisočerih slovenskih domoljubov in demokratov, z združevanjem idej in moči članov, podpornikov in simpatizerjev, skozi vzpone in razočaranja se je razvila v osrednjo politično moč slovenskega naroda in pri tem ves čas ostala zvesta svojemu programu, načelom parlamentarne demokracije in ustavnim vrednotam. SDS je politična sila slovenske osamosvojitve, je politična sila sedanjosti in je politična moč slovenske prihodnosti,« so prepričani v največji vladni stranki SDS.
Ob 33-letnici obstoja SDS in 90. obletnici rojstva očeta slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika je minulo soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala slavnostna akademija.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Koalicija omogočila ljudem višje plače, kulovci proti
Poslanci državnega zbora so v petek sprejeli spremembe zakona o dohodnini, ki vsem zaposlenim prinašajo višje neto plače. Gre za spremembe, ki bodo veljale že letos. Državni zbor je v petek s 45 glasovi za in 40 proti sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki prek postopnega dviga splošne olajšave med drugim prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene. Spremembe zakona so podprli vsi poslanci iz vrst koalicijskih strank – SDS, NSi, Konkretno (SMC) in SNS. Za so glasovali tudi dva poslanca iz stranke DeSUS, oba poslanca narodnosti in nepovezana poslanka Mateja Udovč. Spremembe zakona o dohodnini so bile tako ponovno na preizkušnji, koaliciji je uspelo, saj je zanje skupno glasovalo 45 poslancev in poslank.
Sodelavci Službe državne varnosti v politiki
V prejšnjem režimu je politični vrh vodil takratno tajno komunistično policijo Udbo, je že pred leti razkril znani raziskovalec udbovskih arhivov mag. Igor Omerza. V samostojni državi pa so se številni med njenimi vodilnimi »uslužbenci« obdržali na položajih tako v politični, gospodarski kot družbeni sferi. Nekatere pa tudi zdaj poskušajo namestiti v nove stranke, na primer v stranko Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Udba je bila udarna pest komunistične partije, njen cilj je bil »uničenje sovražnikov delovnega ljudstva, mestoma imenovanih ‘vrag’, s tem pa uresničitev popolne in nesporne oblasti partije«.
Bencin v sosednjih državah večinoma dražji
Pogonska goriva se dražijo, razlog za to pa ni samo vojna v Ukrajini, temveč tudi nespametno hitenje z »zeleno agendo«. Cena nafte se oblikuje na mednarodnih trgih, vlada na to nima nobenega vpliva. Še lani je bil sodček surove nafte na mednarodnih trgih okoli 80 evrov, prejšnji teden že 131 evrov ali 64 odstotkov več kot pred nekaj meseci. Prejšnji teden so se cene pogonskih goriv precej zvišale. Liter bencina je bil dražji za deset, liter dizla pa za dvajset centov. Pri 50-litrskem rezervoarju goriva je to pomenilo pet evrov več za bencin in deset evrov več za dizelsko gorivo
Intervjuji: Krivec, Pivec, Poljanšek, Poglajen, Pfeifer, Pogačnik
Z Danijelom Krivcem, vodjo poslanske skupine SDS, smo se pogovarjali o dogajanjih v Ukrajini, oceni dela vladne koalicije, delovanju opozicije, predvolilnem programu SDS, regionalnem razvoju, vnovičnem pojavu t. i. novih obrazov pa tudi o prihajajočih državnozborskih volitvah, kjer bo poslanec z dolgoletno prakso spet kandidiral. Kot vedno v svojem domačem okolju. V tokratni Demokraciji smo se pogovarjali tudi s predsednico stranke Naša Dežela Aleksandro Pivec, z magistrico sanitarnega inženirstva Nežko Poljanšek, študentom zaposlenim na MZZ Andrejem Poglajnom, upokojeno medicinsko sestro Ireno Pfeifer in mednarodnim pravnikom dr. Miho Pogačnikom.
Slovenija z nizko razliko v plačah med spoloma
Po podatkih iz leta 2020 v Sloveniji moški v povprečju prejmejo 3,1 odstotka višje bruto plače kot ženske. S tem je Slovenija na tretjem mestu v Evropi, takoj za Luksemburgom (kjer imajo moški le 0,7 odstotka višje plače od žensk) in Romunijo (2,4 odstotka). To so podatki, ki jih je ob mednarodnem dnevu žensk objavil Eurostat. Sloveniji sledijo Italija (s 4,2 odstotka razlike med plačami), Poljska (4,5 odstotka), Belgija (5,3 odstotka), medtem ko je povprečna razlika v plačah v EU 13 odstotkov. V Litvi in na Islandiji so plače moških 13 odstotkov višje od plač žensk, v Švici 18,4 odstotka, največje razlike v plačah med spoloma pa so v Estoniji (21,1 odstotka več dobijo moški) in v Latviji (22,3 odstotka).
Predvolilno soočenje demokracije in nedemokracije
Dr. Ivan Klemenčič: Kaj je demokracija, vemo. Vladavina ljudstva, človekove pravice in temeljne svoboščine, svoboda govora … Delujoča politična ureditev. In nedemokracija? Je njeno nasprotje kot najširši pojem. Njeni predstavniki pridejo na oblast v najbolj skrajni obliki s krvavim revolucionarnim nasiljem kot samooklicana klika. In kdaj moramo biti pozorni na nedemokracijo, ko je v opoziciji? Njene predstavnike in podpornike takoj prepoznamo po laži, utemeljujejo se lahko samo na laži. Že komunizma ne bi bilo brez laži. Se pravi s trditvami, ki se ne skladajo niti z empiričnimi dejstvi ne z zdravim razumom, ki naj zavajajo naivne in škodujejo demokratičnim nasprotnikom. Gre za odkrit, nedvoumen napad na resnico in s tem na ljudi.
Vojna v Ukrajini se iz teden v teden stopnjuje
Spopadi v Ukrajini se ne nehajo. Doslej je umrlo na tisoče civilistov, več milijonov ljudi pa je pred ruskimi bombami in terorjem zbežalo v sosednje države. Države članice zveze NATO in EU še naprej pošiljajo humanitarno in vojaško pomoč. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 8. marca v zgodovinskem nagovoru prek videokonference članom britanskega parlamenta dejal, da se bodo Ukrajinci bojevali »v gozdovih, na obalah in na ulicah«. Ob tem je svetovne države znova poklical k zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino. Britanski poslanci so govor Zelenskega pospremili z aplavzom, premier Boris Johnson pa je po poročanju BBC News obljubil, da bo Velika Britanija stopnjevala sankcije proti Rusiji.
Razkrivamo: Migrantski zločini v naši soseski
Se Evropa sooča s prihajajočo katastrofo? Kakšno vlogo imajo pri tem množične migracije? Z uvažanjem tretjega sveta evropske države uvažajo tudi gnusne zločine. Danes pa se vse več takšnih zločinov dogaja tudi v naši soseski. Avstrijo so v zadnjih letih namreč pretresli tako krvava posilstva in umori kot islamski terorizem. Francoski identitarni avtor in mislec Guillaume Faye je v svojih delih večkrat pisal o tako imenovani konvergenci katastrof.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
