V nôvi števílki revíje Demokracíja píšemo, kdó so predvídeni nôvi minístri v levíčarski vládi Róberta Golóba, o njíhovi usposóbljenosti in afêrah. Razkrívamo, da je cunámi na RTV Slovénija le polítični aktivízem pod krínko bôja za nèodvisnost jávnega médija. Píšemo túdi, da je Slovénija dobíla dán spomína na žrtve komunístičnega nasílja. Objávljamo intervjúje z zgodovínarjem dr. Andrêjem Rahténom, s francóskim identitárnim katóliškim ávtorjem Juliênom Langéllo in publicístom Scôttom Hôwardom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Najverjetnejši mandatar prihodnje, 15. slovenske vlade Robert Golob je sprožil inflacijo ministrstev. Vlado bo sestavljalo 20 ministrov, od tega bo eden brez resorja. To je največ doslej v samostojni državi in največ v Evropski uniji tako v absolutnem številu kot na število prebivalcev. Hkrati načrtujejo kar tri podpredsednike vlade.
Aktualna Janševa vlada je imela 14 ministrov in tri ministre brez resorja, skupaj torej 17. Najmanj ministrov med dosedanjimi vladami je imela druga Janševa vlada leta 2012, ko je število ministrov zmanjšal na 11 in enega brez listnice, skupaj 12.
Robert Golob je obljubljal strokovnost, pri doslej znanih imenih pa je jasno, da gre večinoma za vse prej kot to. Zdaj navaja, da gre pri imenih za mešanico politične izkušenosti in strokovne zagnanosti. Ponaša se s tem, da bo vlada imela največ ministric doslej. Po Golobovih napovedih bodo krepili področje podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Vlada Janeza Janše je Slovenijo gradila!
»V času dveh let smo dosegli mnoge zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega dela, v mnogih so že vidni. Proračun za leti 2022 in 2023 namenja denar za šole, vrtce, bolnišnice, stanovanja, domove starejših, ceste, vodovode v višini naložb, ki jih v te namene v Sloveniji še ni bilo,« ob koncu mandata dejal premier Janez Janša.
Levičarska medijska konstrukcija realnosti
Na desnici se bo treba sprijazniti s tem, da je večina medijev pretežno do skrajno leva, in to se ne bo spremenilo. Če jih jutri vse po vrsti pokupi Elon Musk, bo kader še vedno sestavljen iz 30 letnih aktivistov, ki so šli skozi slovensko akademsko družboslovno pralnico možganov, ki kot fašizem dojema vse, kar je konservativnega ali prostotržnega. Večinski mediji si sicer nadevajo »masko normalnosti«, ker želijo biti v očeh javnosti pluralni, objektivni in strokovni, a so se v dveh letih Janševe vlade izkazali za navadne politične aktiviste, zaposlene v medijskih hišah, ne pa za strokovnjake na področju podajanja informacij.
Novi DZ RS je začel s parlamentarnim delom
Po vseh nepravilnostih, ki so se dogajale na letošnjih volitvah, in razkritju bizarne napake, zaradi katere je bilo napačno razglašenih šest poslancev, smo v petek vendarle dobili novi sklic Državnega zbora RS. Dve tretjini poslancev je novincev, prvič v zgodovini pa je predsedovanje DZ prevzela ženska. Znani so tudi že vodje nekaterih poslanskih skupin in delovnih teles ter večina nadomestnih poslancev.
Intervju: Andrej Rahten, J. Langella in S. Howard
Ob stopetdeseti obletnici rojstva najpomembnejšega slovenskega politika v času med obema svetovnima vojnama, duhovnika in prvaka Slovenske ljudske stranke dr. Antona Korošca smo se pogovarjali z zgodovinarjem in nekdanjim diplomatom dr. Andrejem Rahtenom, ki je pred to obletnico izdal knjigo Anton Korošec – Slovenski državnik kraljeve Jugoslavije. Njegovo raziskovalno področje je predvsem politična zgodovina Slovencev v habsburški monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji. Objavljamo pa še intervjuja z Julienom Langello in Scottom Howardom.
Levičarju napovedujejo cunami na RTVS
Na »nedotakljivi« trdnjavi, javni RTV Slovenija, se zaradi vodstva, urednikov in programskega sveta, imenovanih pod Janševo vlado, ki v program vnašajo spremembe v smeri pluralnosti, dogaja cunami. Levi kadri bi radi pod krinko zagotavljanja neodvisnosti medija nazaj staro stanje, kjer pa ni bilo prostora za vso resnico. Posegajo celo po lažeh in podlih pritiskih. Trdnjava, ki jo leta obvladujejo levo usmerjeni vodilni kadri, novinarji in uredniki, se je začela zaradi novih odgovornih majati.
Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
Vlada premierja Janeza Janše je v četrtek, 12. maja 2022, na zadnji redni seji, ki je potekala na Brdu pri Kranju, 17. maj določila za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Poudarili so, da je samostojna Slovenija bila leta 1991 utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zločinov komunizma. Vlada Republike Slovenije je pri odločitvi izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih in si pri tem prizadevamo, da se najbolj tragični dogodki iz slovenske zgodovine ne bi ponovili.
Rajko Topolovec, kronist z območja Ormoža
V torek, 10. maja 2022, so na pokopališču na Ptuju, kjer je živel, pokopali Rajka Topolovca. Spadal je med tiste ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih. V zrelih letih je napisal veliko besedil, predvsem pisem bralcev, v katerih se je odzival na zanikrn odnos do naše polpretekle zgodovine. Napisal in v samozaložbi je izdal šest knjig svojih spominov. Rajko Topolovec se je rodil 26. avgusta 1937 v kmečki hiši v Jastrebcih pri Kogu pri Ormožu v župniji Sv. Bolfenka, na vzhodnem obrobju Slovenskih goric torej oziroma Prlekije.
Mag. Tadej Ian: Rusifikacija Slovenije
Nekateri se čudijo, zakaj je v Sloveniji tako veliko rusofilov oz. podpornikov ruske agresije zoper Ukrajino, a po poglobljenem premisleku to ni presenetljivo. Gre namreč za zavedene »oboževalce« temačnega dela Slovenije (družbene rakrane iz let 1945–1990), ki je močno podoben ruskemu političnemu »podzemlju«. Kot smo v Demokraciji pred kratkim že pisali, je bil ustroj državnega socializma, plod oktobrske revolucije, močno pod vtisom političnega sistema carske Rusije.
Kam greš, draga Evropska unija?
Evropska unija se oddaljuje od začetnih okvirov gospodarske unije in z reformami teži k vedno izrazitejši politični unifikaciji. Gradi se vedno bolj univerzalna federalistična ureditev, ki bi države EU še bolj povezala na področjih zunanje politike, varnosti in obrambe. To pa bi dosegli z reformo volilnih in pogodbenih sistemov. Po poročanju različnih medijev se bruseljska birokracija ta čas zelo intenzivno pripravlja na številne reforme, ki bodo vnovič preoblikovale Evropsko unijo.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
