V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako se globoka država maščuje sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi primera Novič in da v personalni mapi pokojnega člana Zveze komunistov Slovenije Ljuba Bavcona, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, manjka kar devetindvajset dokumentov. Pišemo, kako zadnji partijski šef Milan Kučan ščuva proti demokratično izvoljeni slovenski vladi. Objavljamo intervju s poslanko SDS Alenko Jeraj, ki pravi, da »s cepljenjem zaščitimo sebe in druge pred boleznijo covid-19«! Z Demokracíjo boste vedeli več!
»25. 11. 2021 je vabljen kot osumljeni na zaslišanje na Okrajno sodišče v Celju v zvezi s posameznimi preiskovalnimi dejanji. Zahtevo za opravo teh pošiljam v priponki. Sam menim, da gre za totalni obračun z Zvjezdanom Radonjićem, ki je kot sodnik razmišljal s svojo glavo.«
Tako se je na prošnjo za kratek komentar glede kazenskega pregona zdaj že nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića odzval njegov odvetnik Franci Matoz. Milo rečeno – narobe svet. Namesto da bi na zatožni klopi sedeli tisti, ki so izvajali pritiske na zdaj že nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, pa je slednji zaradi pravičnega sojenja dr. Milku Noviču najprej moral sleči sodniško togo, zdaj pa je pristal še v kazenskih postopkih. Tožilstvo v Celju je na Okrajno sodišče v Ljubljani (kasneje so bile zadeve prestavljene na Okrajno sodišče v Celju) zoper njega vložilo obtožnico zaradi obrekovanja in razžalitve, ko je govoril o pritiskih nanj med sojenjem dr. Milku Noviču. Ta obtožni akt je že pravnomočen, prav tako pa je v fazi preiskovanja zadeva »krivično sojenje dr. Milku Noviču«. Tudi o tem bo odločalo Okrajno sodišče v Celju, in sicer, kot nam je znano, se zadeva začne 25. novembra ob pol devetih zjutraj. Nekatere cvetke tožilstva, ki jih očita nekdanjemu sodniku, lahko preberete v reviji Demokracija!
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Zadnji partijski šef ščuva proti demokratični vladi
Grobi napadi zadnjega partijskega šefa Milana Kučana na demokratično izvoljeno vlado so neverjetno podobni Kučanovim napadom na Janeza Janšo v letih 1993 in 1994, ki jim je sledila afera Depala vas. Razlika med letom 2021 in 1993/94 je samo v tem, da tokrat šef globoke države odkrito podžiga in za svoje namene uporablja tudi ulično nasilje. Sicer pa so podobnosti z afero Depala vas neverjetne in samo še dodatno potrjujejo Janševe navedbe z dne 29. marca 1994, ko je dejal, da gre za prakso in ne za teorijo zarote, cilj tega pa je olastniniti državo in sofisticirano odstraniti politične tekmece.
Kdo je bil Ljubo Bavcon? Kaj pravijo dokumenti?
V 42. številki našega tednika smo ob smrti Ljuba Bavcona objavili obširen članek o njem. Dr. Ljubo Bavcon, zaslužni profesor ljubljanske univerze, je bil človek, okoli katerega se je za časa njegovega življenja stkala enigma, in sicer, kdo je bil v resnici, kaj je v življenju počel in ali je oznaka »borec za človekove pravice«, kakršno so mu dali v dominantnih medijih, zanj dejansko upravičena. Star slovenski pregovor pravi: »O mrtvih vse dobro.« Zaradi tega bomo na tem mestu poskušali nanizati samo dejstva in objavili tudi nekaj do zdaj neznanih dokumentov o Bavconu, bralci pa naj si sami ustvarijo mnenje o tem, kaj je res in kaj ni.
Kdo v resnici vodi Cerkev na Slovenskem?
Koronakriza je pustila svoj pečat tudi v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Mnogi ji očitajo, da izvršuje vladne odloke o preprečitvi širjenja virusa in da skupaj s papežem spodbuja cepljenje ljudi, in kot da to še ni dovolj, se je ljubljanski nadškof Stanislav Zore udeležil Pohoda za življenje, na katerem se je zavzel za pravice še nerojenih otrok. Da levi medijski prostor omenjena dejanja cerkvenega vodstva izrablja za njeno kopromitiranje, je jasno, s tem pa tudi za kompromitiranje vlade, ki da je totalitarna, avtokratska in proti lgbtjevska. Predčasne volitve naj bi bile pred vrati in rešile vse probleme.
Intervjuja: Alenka Jeraj in tim Rauter
Poslanka SDS Alenka Jeraj je v politiki že vse od leta 1996, poslanka je bila v več mandatih, v zdajšnjem je med drugim aktivna v dveh odborih, za zdravstvo in za kulturo, najin pogovor je zato stekel predvsem v tej smeri. Pogovarjali smo se tudi s Timom Rautarjem, mladim politikom in predsednikom SDM Kamnik ter predsednikom Gorenjske regijske koordinacije SDM. Zaupal nam je del svojega življenja in to, zakaj se je odloči za stranko SDS. Povedal nam je nekaj o načrtih podmladka, predvsem pa orisal njihovo nadaljnjo pot. Prebrali boste tudi, kakšno je vodenje občine sedaj in kakšno je bilo pod vladavino Marjana Šarca.
Na poti k mednarodnemu priznanju Slovenije
S tem ko Slovenija z odhodom zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade postane 25. oktobra 1991 tudi dokončno suverena na svojem ozemlju, so se v zadnjih dveh mesecih iztekajočega se leta 1991 vse silnice usmerile v njeno mednarodno priznanje. Ob napovedih skorajšnjega nemškega priznanja Slovenije so v Bonnu pripravljali listino o priznanju Slovenije in Hrvaške, ki naj bi jo sprejel nemški zvezni parlament (Bundestag) na seji 2. decembra, ko se je začenjalo njegovo zadnje predbožično zasedanje, ali najpozneje 10. decembra 1991.
Sramotni proticepilski cirkus na TV Slovenija
V času protestov proti pogoju PCT in drugega dogajanja, ki v Sloveniji po nepotrebnem podaljšuje epidemijo koronavirusne bolezni, nas pesti še pomanjkanje odgovornosti nekaterih medijev, ki (ne)hote spodkopavajo nacionalna prizadevanja za normalizacijo razmer, ki jo lahko omogoči le zadostna precepljenost prebivalstva. Dobra praksa predvsem iz Zahodne Evrope in tudi drugih delov sveta, kjer so dosegli visoko precepljenost odraslega prebivalstva, ne dopušča več dvomov.
Socialna politika privablja migrante v Evropo
Grški minister za migracije Notis Mitarachi opozarja, da migranti prihajajo v Evropo zaradi velikodušne socialne politike. Medtem ko se migracije nadaljujejo, se nadaljuje tudi stopnjevanje, ki ga povzročajo. Madžarska ministrica Judit Varga odločno za zavarovanje zunanjih meja. Grčija je ena od držav, ki so jih v zadnjih letih močno prizadele množične migracije. Čeprav se je pritisk nanjo zmanjšal, saj je letos prek Sredozemlja v to državo prišlo le dobrih sedem tisoč migrantov, medtem ko se z glavnim valom soočata predvsem Italija, kamor je letos prispelo že dobrih 52.000 migrantov, in Španija, kamor jih je v tem letu prispelo dobrih 33.000, se je tudi Grčija soočala z mnogimi težavami zaradi tovrstne problematike v zadnjih letih.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
