Piše: Anamarija Novak
Beseda škandal izvira iz starogrške besede σκάνδαλον oziroma skandalon, kar pomeni kamen spotike. Samostalnik v metaforični obliki označuje vzrok za nesrečo, katastrofo, v besedni zvezi pa lahko v prenesenem pomenu označuje povod za greh ali vzrok za pogubo.
Tudi v Svetem pismu ima skandalon tak pomen, pomeni torej oviro, zanko ali kamen spotike, evangeliji z besedo skandalon označujejo tudi padec v svet laži, v katerega človeka povleče skušnjava, greh, se pravi vse, nad čemer se svetost zgraža, kar ni v skladu z zapovedmi ali s predstavami o moralnem načinu življenja. Sodobni pomen besede škandal se je seveda oblikoval z različnimi prevodi Biblije, zato ima beseda škandal v SSKJ dve razlagi. Prva je tale: škandal je nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal; // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota. Druga razlaga se glasi: v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo.
Zakaj tak uvod? Zaradi dejanj aktualne zunanje ministrice Tanje Fajon. Kako drugače kot politični škandal bi lahko poimenovali dejstvo, da na dvostranskih srečanjih ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon ni izobešene slovenske zastave? Malomarnost? In kaj drugega kot politični škandal je zunanjepolitično koketiranje z Rusijo v času, ko Putin izvaja vojaško agresijo v Ukrajini? Pragmatičnost? In kaj se je zgodilo z obljubami o vrnitvi v jedrno Evropo?
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
