Piše: Jože Biščak
Nezakonito izplačilo nagrade Svetlani Makarovič in arbitraren predlog za izbris patriotskega Društva za promocijo tradicionalnih vrednot sta najbolj sveža primera v nizu škandaloznih ravnanj ministrice za kulturo Aste Vrečko. Čeprav žanje zgražanje, koalicijski partnerji gledajo stran in nič ne kaže, da bo to žensko kdo ustavil. Pa bi jo moral, in to čim prej.
Povezava Levice s perverzijami v Fotopubu, ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve (MSO), poklon ustanovitvi Komunistične partije na Čebinah, predlog za izbris domoljubnega društva in nezakonito izplačilo denarne nagrade Svetlani Makarovič so sami nekateri najbolj odmevni primeri neprimernega in nedostojnega ravnanja najbrž najslabše in ideološko najbolj obremenjene ministrice v zgodovini samostojne Slovenije. Asta Vrečko poslanstva kulturnega ministrstva ne vidi kot skrbi za kulturo (v ožjem in širšem smislu), kulturne dediščine, pluralnosti medijev ter ohranjanja slovenskega jezika in tradicije slovenstva, ampak kot orodje boja v kulturnih vojnah proti vsem, ki so svetovnega nazora desno od sredine. Skupaj s svojo stranko Levica – v kateri bo, kot kaže, nova šefica – je tipična predstavnica kulturnega marksizma, ki skuša uničiti tradicionalno družino, vsiliti progresiven pogled na raso, spol, spolno usmerjenost in kulturno identiteto ter končati prostotržno gospodarstvo (kapitalizem).
Vrnjeno, kar ni bilo odvzeto
Pred dnevi je v javnost prišla vest, da je ministrstvo za kulturo razvpiti levičarski pisateljici Svetlani Makarovič, ki vedri v Trnovem in uživa izredno pokojnino, nakazalo 8.346 evrov. Znesek naj bi bil za nazaj izplačana denarna nagrada za Prešernovo nagrado leta 2000. Takrat je namreč Makarovičeva nagrado zavrnila, ker ni želela biti na odru s patrom Markom Rupnikom, ki je nagrado dobil za mozaik v papeževi kapeli Redemptoris Mater v Vatikanu. Toda izplačilo je zelo sporno in nezakonito.
Pisateljica se je namreč v ideološki ihti pred desetletji Prešernovi nagradi odrekla v celoti. Čeprav krožijo različne informacije in interpretacije, da je leta 2000 Makarovičeva zavrnila samo plaketo, ne pa tudi denarnega dela nagrade, je tudi na spletni strani Wikipedie zapisano, da je nagrado v celoti zavrnila, vključno z denarnim delom. To pomeni, da ji nagrada nikoli ni bila podeljena, zato je tudi vrniti ni mogoče; kar ni bilo vzeto, ni mogoče dati nazaj. Asta Vrečko torej za nakazilo davkoplačevalskega denarja Makarovičevi ni imela nikakršne pravne podlage.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
