Piše: Tanja Brkić
Glede na to, da živimo v razviti in demokratični državi, bi moralo biti samoumevno, da nam svoboda, ki jo daje demokracija, poleg fizične svobode omogoča tudi miselno svobodo. Izmenjevanje idej in različnih mnenj je vendarle ključno za razvoj na vseh področjih in pripomore k razvijanju boljše družbe.
Spodbujanje različnih idej in dopuščanje diskurza je nekaj, k čemur bi morala vlada celo spodbujati. A problem nastane, ko si vladajoči ne želijo slišati drugačnih mnenj in idej od njihovih, ker to vodi v morebitno kritiko njihovega vladanja, posledica pa je lahko izguba moči in oblasti. Drugi razlog pa je bolj preprost – vladajoči sovražijo svoje državljane in državljanke. Se sliši pregrobo? Presodite sami.
Stopnja kriminala narašča
»Slovenija ni več varna,« je nedavno izjavil poslanec SDS Branko Grims, in to žal drži. V Sloveniji se zgodi vse več posilstev, stopnja kriminala narašča. Morda se ob tem marsikdo vpraša, zakaj o tem ne beremo in ne slišimo toliko, ko pa je zločinov vse več?. Navsezadnje to potrjuje tudi policija, ki pa hkrati tudi sama priznava, da vsega ne daje v javnost in da marsikateri podatek zadržijo zase. »Letos je bilo na območju Policijske uprave Ljubljana obravnavanih petindvajset posilstev, leto poprej enaindvajset. V medijih občasno zasledimo, da policija skriva podatke. Mi nobenih podatkov ne skrivamo. Res pa je, kar nam tudi v medijih očitajo, in prav je, da nam to očitajo, tega se bomo držali tudi naprej, v medijih ne objavljamo posameznih primerov takih dogodkov.«
Načrtno prikrivanje
Tako je pred odborom za notranje zadeve namestnik direktorja policije Igor Ciperle poslancem potrdil in pojasnil, zakaj medijem in javnosti v dnevnih obvestilih že dalj časa prikrivajo primere posilstev v državi. Obvestila, ki le pridejo v medije, so brez identitete storilcev, hkrati pa mediji skušajo omiliti vsako poročanje o nasilju. Dejansko nimamo predstave o tem, koliko javnosti ostane skrito. Razlog za prikrivanje je po besedah Ciperleta »zaščita žrtev«, a zdi se, da so zanje »žrtve« zločinci, saj se njihova dejanja očitno le pometejo pod preprogo, nihče pa ne ve, ali so za to kaznovani ali preprosto izpuščeni nazaj na ulico, kjer bi potencialno lahko zagrešili novo kaznivo dejanje. »Živimo v državi, kjer nekdo za nekoga, ki je na funkciji ter dela noč in dan, lahko objavi vse podatke, tudi osebne, in ga pljuva, to ni problem – ko pa gre za kriminalca, se pa takoj sklicujejo na »človekove pravice«, je še dejal Grims.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
