Piše: G. B.
V novi številki Demokracije razkrivamo umazane rabote levičarskih jurišnikov, ki jih vodi aktivist Jaša Jenull. V slogu nacistov sedaj uprizarjajo gonjo proti zdravnikom, medtem ko iste jurišnike z davkoplačevalskim denarjem plačuje Golobova vlada. Pišemo o aferi Trenta, ki jo je globoka država spet obudila zaradi političnih potreb. Objavljamo mnenje računskega sodišča o nakupu računalnikov ter zgradbe na Litijski ter kako se premier Golob glede tega spreneveda. Poročamo tudi o mnenju fiskalnega sveta o proračunu, saj se koalicija obnaša povsem neodgovorno.
Slovenijo vodi »koalicija s civilno družbo«. Predsednik vlade Robert Golob te koalicije ne zanika. Nasprotno. Že takoj po izvolitvi je nenehno omenjal »civilno družbo« in »koalicijo s civilno družbo« ter slednje tudi vneto dokazoval prek različnih protokolarnih sprejemov in s fotografijami. To pomeni, da državo vodijo Gibanje Svoboda, SD in Levica ter vsem dobra znana »civilna družba«, sestavljena iz nekdanjih petkovih biciklistov z dodatki. Priča smo torej Golobovi koaliciji s t. i. civilno družbo, kar je evropska posebnost. Na to je že pred meseci v enem od intervjujev opozoril pravnik prof. dr. Andrej Fink in dodal, da je Golobovo »gibanje« zelo blizu »fronti«, kar pomeni, da v Sloveniji še vedno prevladuje nekdanje frontovstvo. »Tako se med nekdanjo avantgardo (komunistično partijo) in današnjimi ̍dediči̍ vsebinsko pne isti lok, pa ne ustavni. (Se še kdo spomni Kula?) Ta lok povezuje nekdanje gibanje z današnjim Gibanjem – nekdanjo ‘svobodo’ z današnjo Svobodo. Formalne avantgarde ni več, neformalna pa ostaja. Danes imamo Gibanje + civilna družba + nevladne organizacije + SZDL(?). Levičarske stranke so praktično izginile.« Priče smo Golobovi koaliciji s t. i. civilno družbo, kar je evropska posebnost.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Globoka država ne odneha: po aferi Patria še afera Trenta!
Potem ko je vrhovni šef globoke države Milan Kučan kar prek posebne izdaje Reporterja sporočil, da je sedanji prvi mož Uefe Aleksander Čeferin njegov izbranec, ki si ga želi v Sloveniji, se praktično v istem trenutku začenja novo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši. In to spet na podlagi indicev. Lahko bi rekli, da smo na pragu nove velike pravosodne farse. Medtem ko se vladajoča politika otepa vsakršne odgovornosti zaradi oškodovanja davkoplačevalcev v primeru zgradbe na Litijski in nakupa računalnikov, je očitno napočil čas za dvigovanje megle. Janez Janša, ki je zaradi politične obsodbe že dvakrat sedel v zaporu, bo moral na zatožno klop sesti še enkrat. Tokrat zaradi afere Trenta, menda zaradi sporne prodaje nepremičnin, s čimer naj bi se, kot namiguje specialni tožilec Boštjan Valenčič, okoristil. Afera je že stara, saj se je v zadnjih letih vsake toliko časa pojavila v medijih. No, tokrat pa so »strici« hitro zagnali stroj Popit-Bavconovega krivosodja. Prvo vabilo na sodišče je Janša prejel že malo pred evropskimi volitvami, čemur naj bi sledilo maratonsko sojenje. Očitno režiserji te farse računajo, da lahko do predčasnih volitev pride že jeseni ali pa najkasneje spomladi prihodnje leto. Do takrat pa potrebujejo predvsem dvoje: obsojenega Janeza Janšo in nov »novi obraz«, ki bo po debaklu Roberta Goloba pritegnil dovolj veliko kritično maso volivcev, da bomo lahko tudi v prihodnje nadaljevali s »plesočo« vlado. Bo slovenska javnost tudi tokrat šla na led?
Podpisan sporazum o koncu stavke na upravnih enotah
Slovenija se pod zdajšnjo vlado sooča s številnimi težavami, mnogim pa je povzročala sive lase tudi stavka na upravnih enotah v Ljubljani in drugje. V luči podpisa stavkovnega sporazuma smo se odločili raziskati razloge, zakaj je do stavke sploh prišlo. V zvezi s tem smo se obrnili na dolgoletnega uslužbenca Upravne enote v Ljubljana Mihada Veladžića. Podrobno nam je predstavil stališča uslužbencev upravnih enot in velike težave, s katerimi se soočajo dnevno. Kot je poudaril, so uslužbenci upravnih enot pravzaprav »uradni služabniki za vsa ministrstva«, kar pomeni, da se na upravnih enotah izvaja res širok obseg storitev, česar pa se javnost žal ne zaveda. Dodaja, da do sedaj še nikoli ni bilo namenjene dovolj pozornosti razvoju državne uprave in predvsem upravnih enot. Tako je bila pred leti vzpostavljena spletna e-uprava v sklopu digitalizacije, vendar pa potem ni napredovala ali se izpopolnila. Veladžić izpostavlja predvsem to, da dela uslužbencev ne cenimo in ne vrednotimo dovolj, zaradi česar so se izpostavili s stavko, hkrati pa dodaja, da se mu zdi, da kljub slabi volji zaradi stavke in dolgih čakalnih vrst misli, da jih javnost počasi začenja razumeti.
Intervjuja: dr. Dimitrij Rupel in Andrej Hoivik
Ob 33. obletnici ustanovitvi slovenske države smo se pogovarjali z njenim prvim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. »Tam v Beli hiši (konec leta 1992) mi je /James/ Baker /tedanji ameriški državni sekretar/ rekel, da smo imeli prav. Kot veste, so se Američani v začetku bali, da bi se slovenska »okužba« prenesla na Sovjetsko zvezo, nato so mislili, da bi se dala Jugoslavija rešiti z ruskim receptom, tj. z nekakšno jugoslovansko »skupnostjo neodvisnih držav«; na koncu so obupali in prepustili reševanje Evropi, konkretno Nemcem, katere so med drugim obtožili, da so delali tako rekoč za njihovim hrbtom. Bil je zgodovinski trenutek. Hladna vojna se je končala, Sovjetska zveza je razpadla pred mednarodnim priznanjem Slovenije in se preuredila, kot smo predlagali pri nas.«
Poslanec SDS Andrej Hoivik pa je komentiral aktualne politične razmere: »Golobova vlada, ki jo po skrajno levi ideologiji vodi najmanjša koalicijska partnerica Levica, je pogubna za razvoj in blaginjo Slovenije. To dokazuje iz dneva v dan. Na ceste so pognali skoraj ves javni sektor, ki že (pre)dolgo stavka in upravičeno zahteva dostojne delovne razmere in plače. Nihče se ne vpraša zakaj. Zaradi »happy enda«, ki ga je javno napovedal premier Golob pred sodniki januarja lansko leto. To je dalo zagon tudi drugim zaposlenim, ki se ne morejo znebiti občutka, da so drugorazredni državljani, ko gre za njihove temeljne delavske pravice. Zdravstveni sistem razpada pri živem telesu, cestna infrastruktura se gradi le po zaslugi projektov prejšnje vlade, novih stanovanj ni na vidiku, le metanje davkoplačevalskega denarja v sistem, ki ne bo nikoli mogel resnično zaživeti brez ustrezne debirokratizacije in strateškega načrtovanja ne na nacionalni ne na lokalni ravni.«
Fiskalni svet: Proračun je načrtovan netransparentno in neodgovorno!
Poročilo Fiskalnega sveta vsebuje tri bistvene kritike proračunskega načrtovanja. Opozarjajo, da je vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba pretirano zapravljiva in nepregledno načrtuje državni proračun. Preglednost javnih financ je slabša kot pred epidemijo, največjo zdravstveno krizo v državi, kar otežuje načrtovanje in spremljanje fiskalne politike. Slednje je posledica številnih interventnih ukrepov in pomanjkanja sistematičnega pristopa k dolgotrajnim izzivom. Pomanjkljiva preglednost pa se odraža zlasti v transferjih med blagajnami, oblikovanju obsežnih rezerv in v netransparentnem poslovanju proračunskih skladov. Hkrati opozarjajo, da so tako sektor država kot javne blagajne (zdravstvena, pokojninska in občinske) imele v začetku leta primanjkljaje. Slednji so ob ugodni dinamiki prihodkov, ki je predvsem odraz razmer na trgu dela in tudi zaradi inflacije visoke nominalne rasti plač, posledica visoke rasti t. i. očiščenih prihodkov. Po oceni Fiskalnega sveta pa tudi drugih domačih in mednarodnih institucij bodo primanjkljaji ob koncu leta sicer nižji kot v letošnjih veljavnih proračunskih dokumentih. Za slednje opozarjajo, da je te znova zaznamovalo zlasti čezmerno načrtovanje proračunske porabe.
Računsko sodišče o Litijski in nakupu računalnikov; številne kršitve zakonodaje
Iz osnutka revizijskega poročila, ki so ga pridobili nekateri mediji, med njimi Slovenska tiskovna agencija, je razvidno, kot ugotavlja računsko sodišče , da ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe na Litijski ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti, povezane z nakupom. Revizorji opozarjajo, da na ministrstvu sredstev niso načrtovali niti s prvim rebalansom maja 2023 niti z drugim avgusta 2023, čeprav je bila konec aprila 2023 sprejeta novela zakona o upravnem sporu, zaradi katere bi upravno in vrhovno sodišče potrebovali nove prostore. Ministrstvo pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je tako ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah. Za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve, sklep o tem je sprejela vlada, tako ni bilo podlage. V navedenem primeru namreč ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Vlada pa je konec decembra s sklepom odločila o prerazporeditvi pravic porabe za projekt, ki v času te odločitve ni bil uvrščen v načrt razvojnih programov. Isti dan (konec decembra) je ministrstvo za pravosodje na finančno ministrstvo naslovilo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun. Slednje pa je v nasprotju z zakonom, ki določa, da mora biti takšna vloga poslana najmanj 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo predvidoma gradivo obravnavano.
Zavajajo in lažejo, ko ponavljajo, da mora država zagotavljati stanovanja
Država mora v skladu z 78. členom Ustave RS ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Ni naloga države graditi stanovanja, pač pa zakonsko urejati, da lahko državljani sami na primeren način pridejo (kupijo, najamejo, zgradijo) do stanovanja ali hiše. Državljani pa se sami odločijo, kaj bodo izbrali. Država mora zagotavljati samo ustrezno zakonodajo, ki omogoča, da na gradbenem področju vlada konkurenca, da je na voljo dovolj zemljišč za graditev in da se investitorji (občani ali podjetja) ne izgubljajo v nepreglednem labirintu predpisov. Seveda pa se naši skrajni levičarji sklicujejo na zlate čase socializma, ko je vsak imel dostop do stanovanja ali pa si je lahko zgradil hišo. Pa so bili ti časi res tako zlati ali pa so bili zlati samo za nekatere, za manjšino? Za večino so bili bolj železni kot zlati. Ja, gradile so se tako zasebne hiše kot stanovanja. A kako? Oblast je zaradi socialnega miru črnograditeljem gledala skozi prste, črna borza gradbenega materiala je cvetela, zidarji pa so v službi bolj kot ne počivali, da so lahko popoldne prodajali svoje znanje zasebnim graditeljem … Sistemskega pristopa ni bilo in vsak se je pač znašel po svoje. Eni bolj, drugi manj. Ta, ki se je znašel ter je imel voljo in nekaj znanja, veliko sorodnikov in prijateljev, si je v nekaj letih lahko zgradil hišo, tisti, ki pa ni znašel, je pač čakal, da se ga v podjetju usmilijo in mu dodelijo službeno stanovanje. Do zgraditve hiše ali do vselitve v službeno stanovanje pa sta se oba stiskala nekje pri starših ali kot podnajemnika pri teh, ki so si že zgradili hišo.
V tedniku Demokracija objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Matevž Tomšič, Marko Puš, Bogdan Sajovic, Vinko Gorenak, Igor Omerza, Andreja Valič Zver in Andrej Aplenc
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
