Piše: Mitja Iršič
S sestankom, na katerem je koalicija sklenila, da se ne bo krčila, se nadaljuje leto dni stara odisejada retoričnih salt Golobove vlade v zvezi z razporeditvijo resorjev. O rekonstrukciji vlade sploh niso razpravljali, češ da bi ta zahtevala spremembo zakona, sploh pa po Golobovih besedah ni ključno število ministrstev, ampak način delovanja.
Sestanek je bil le teden dni po tem, ko je Golob v medijih govoril, da je »veliko število [ministrstev] vse, kar je večje od 12«, in da bi se morala vlada zaradi poplav in varčevanja prilagoditi dogajanju z zmanjšanjem števila ministrstev, sicer pa je kot primer dobre prakse izpostavil Švico, ki ima le sedem ministrstev. Tudi ta izjava je prišla leto dni po tem, ko se je premier politično zavzel, da spremeni zakon o vladi, ki bi razširil nabor ministrstev na 20 – tako zelo se je zavzel za projekt, da je celo zavrnil namigovanja lastnega ministra Luke Mesca, ki je trdil, da je z Golobom sprejel ustni dogovor o tem, da novega ministrstva za solidarnost ne bo. Takrat je Golob zelo jasno povedal, da nova ministrstva nujno potrebujejo za delovanje vlade, in »ko bo zakon stopil v veljavo, bodo morali imenovati ministra, pika«, ter da se »mogoče ustvarja po nepotrebnem vtis, da gre samo za tri nova ministrstva, a ta zakon je bistveno več, reorganizira celo vrsto sektorjev in jih združuje«. Da b bila mera polna, je predsednik vlade že letos oktobra v Odmevih dejal, da ima kandidate za nove ministre, ki bodo popolnili resorje padlih ministrov. Po koalicijskem sestanku, kjer je dokončno postalo jasno, da rekonstrukcije ne bo, pa je dejal, da bo imena predstavil konec meseca, kar z drugimi besedami pomeni, da jih nima.
Gre torej za Golobove popolnoma nasprotujoče si izjave, ki pa zadevajo tako pomembno temo, kot je ustroj same vlade in njenega delovanja. Ne le da se koalicija še leto in pol po začetku mandata ne more dogovoriti, kako naj vlada, ampak v njej vlada popoln kaos, ki ga seje sam predsednik vlade s svojimi nasprotujočimi si izjavami, ki so postale nekakšen zaščitni znak njegovega načina vodenja države.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
