Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo vse bolj skrb vzbujajoče podatke o tem, kako država pod sedanjo vlado drvi v propad, medtem ko se molzenje državljanov stopnjuje. Da je nezadovoljstvo ljudi z vlado vse večje, zaznavajo že ankete provladno usmerjenih medijev. Pišemo o napovedanih ustavnih spremembah, s katerimi bi vladajoča elita zmanjšala pritisk nadzornih mehanizmov, ob tem pa si obeta tudi podporo NSi. Objavljamo resnico o tem, da so »izbrisani« v resnici »prebrisani«, ter reportažo z letošnjega Pučnikovega simpozija v Slovenski Bistrici. Za našo revijo so v intervjujih spregovorili dr. Andrej Fink, David Sipoš, Andrej Feguš ter župana Matej Slapar in Daniel Cukjati.
Teče deseti mesec po imenovanju vlade pod vodstvom Roberta Goloba, za katero ugotavljamo, da doslej ni naredila še ničesar. Ne samo to. Ruši vse, kar je postavila prejšnja, Janševa vlada. Napovedujejo reforme na področju zdravstva, davkov, šolstva, plačnega sistema, hkrati pa se roki zanje nenehno odmikajo. Zdaj že v čas po naslednjih volitvah. Najbolj zavzeti so pri dvigovanju plač posameznim poklicnim skupinam v javnem sektorju, kjer si kupujejo socialni mir (volilne glasove), hkrati pa povzročajo številne anomalije in nezadovoljstvo pri tistih skupinah poklicev, ki so v javnem sektorju v manjšini.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Ali postaja Nova Slovenija rezervno kolo vladajoče koalicije?
Ali se uresničujejo napovedi, da se bo Golobova koalicija okrepila za še enega člana? Znova okrepljeno nezaupanje med opozicijskima SDS in NSi ob vložitvi interpelacije o delu vlade sproža številna ugibanja, saj so na vidiku tudi predlogi ustavnih sprememb, za katere se obeta ustavna večina.Sedanja koalicija – Gibanje Svoboda, SD in Levica – ima v državnem zboru trdno večino (53 glasov), skupaj z osmimi poslanci NSi pa bi lahko dosegla celo dvetretinjsko, ustavno večino (61 glasov) torej, kar bi nedvomno še dodatno okrepilo samopašnost oblasti. Zato je sedanje dogajanje v zvezi z NSi precej zlovešče. V javnosti namreč že kroži osnutek napovedanih ustavnih sprememb, za katere je potrebna dvotretinjska večina, neuradno naj bi bil med utemeljitelji teh sprememb tudi Janez Pogorelec, sicer vidni član NSi.
Ob Golobu se Josip Broz obrača v grobu
Ustavne sodnike je naš premier Robert Golob pretekli teden javno pozval, naj mu že omogočijo čistko vrha RTVS, da mu ne bo več treba poslušati vprašanj, zakaj je nakazal 103.000 evrov podjetju novinarke Vesne Vuković, dva milijona veleposlaniku Kosova Martinu Berishaju in zakaj ni preganjal kraje svoje identitete v Romuniji, kjer sem razkril njegov račun, čeprav je prisegal, da računov v tujini nima. Odgovor na vsa ta vprašanja je zavrnil s stavkom, da podpira vse neodvisne novinarje in urednike na RTVS, ki še niso bili zamenjani in ki še skrbijo, da pride pred ljudi »poštena in neodvisna informacija«. Ti premierju ne postavljajo neprijetnih vprašanj, saj veste. Dodal je, da je žal teh vedno manj.
Intervju: dr. Andrej Fink
O kulturni vojni, kulturnem marksizmu in mednarodnem dogajanju, ki ga v zadnjem času zaznamuje ruska agresija na Ukrajino, smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejem Finkom, ki je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. Na zasebni Katoliški univerzi v Buenos Airesu je petintrideset let, tudi kot redni profesor, poučeval mednarodno javno pravo, mednarodne odnose in zgodovino mednarodnih odnosov, danes pa je predavatelj na Katoliškem inštitutu – Fakulteti za pravo in poslovne vede v Ljubljani. »Gramscijeve misli so po drugi svetovni vojni začeli razvijati različni avtorji, a drugim krajem in časom primerno, npr. Kanadčan Robert Cox, hkrati je pa tudi Frankfurtska šola, ustanovljena že v Gramscijevi dobi (1923), ki so vsi začeli razvijati svojo »Kritično teorijo«. Vsi soglašajo s kritiko marksizma, kot se je začel udejanjati v Sovjetski zvezi med obema vojnama pa tudi potem. Vsem je skupno ugotavljanje, da je Marxova prognoza za današnji čas nezadostna, in potreba, da se teža misli in akcije (revolucije) prenese iz ekonomije na kulturo,« je med drugim v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Fink.
Na Pučnikovem simpoziju odkrito o kulturnem marksizmu
T. i. kulturni marksizem, ki ima globoke korenine v zgodovini komunističnega gibanja, v marksizmu, je prenovil retoriko, marksistični ekonomizem zamenjal s kulturnim, razredni boj je zamenjal s kulturnim, a nekaj je ostalo skupno: kulturno hegemonijo skuša doseči z radikalno mentalno preobrazbo, z agresivnim vsiljevanjem spremembe miselnosti ljudi. T. i. kulturni marksizem s seboj prinaša številne negativne posledice in ogroža, razgrajuje same temelje, na katerih je nastala naša civilizacija. O vsem tem odlično v svoji knjigi Forum São Paulo in kulturna vojna piše venezuelski politični disident Alejandro Peña Esclusa. Njegova knjiga je konec lanskega leta izšla pri Založbi Nova obzorja in je bila izhodišče za okroglo mizo z naslovom »Nova kulturna vojna: Grožnja naši civilizaciji?«. Na pogovoru so sodelovali predsednik SDS Janez Janša, publicisti dr. Žiga Turk, diplomat dr. Dimitrij Rupel in sociolog dr. Matevž Tomšič pa tudi pravni strokovnjak za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.
Prebrisani, ne izbrisani
»Poslali smo veliko vabil, še več smo jih osebno poklicali in povabili, da si uredijo status. Odziv je bil slab, v nekaterih primerih sovražen do Slovenije, češ, kaj nam bo to, saj bo Slovenija kmalu spet del Jugoslavije.« Nekako tako je pred dobrimi tridesetimi leti avtorju teh vrstic razlagal Slavko Debelak, takrat državni podsekretar in vodja sektorja za upravnopravne notranje zadeve. Žal že pokojni pravnik je bil časten, pošten in dober človek. Desetletje kasneje ga je zelo prizadelo, ko so ga označili za glavnega izvršitelja malodane genocida nad 25 tisoč ljudem, ki jih je medijski mainstream poimenoval »izbrisani«. »Delali smo korektno, pošteno in v skladu z zakonom,« je v začetku tisočletja izjavil za medije. In namesto da bi Debelaka postavili na piedestal junakov, danes v središču slovenske prestolnice, v kateri je že tujerodni župan, »izbrisanim«, ki to sploh nikoli niso bili, postavljajo spomenik v obliki črke »ć«; črke, ki je Slovencem tuja in je ni v slovenski abecedi.
Ali pravna država v Sloveniji sploh še obstaja?
Prepovedi navkljub županstvo nadaljuje z graditvijo kanalizacijskega voda C0 v Klečah. Ogroženo je ključno zajetje pitne vode. Varnostniki pretepli nasprotnike gradnje. Županstvo uzurpiralo dovozno pot in pas zasebnih zemljišč ob njej. Policija se razglaša za nepristojno, kdo je potemtakem pristojen? Že več let v ljubljanski javnosti povzroča razburjenje graditev spornega kanala za odplake na območju Kleč. Lastniki parcel, ki jih je občina »začasno razlastila«, se namreč z gradnjo, ki po njihovem mnenju degradira njihova zemljišča, ne strinjajo, še posebno pa se ne strinjajo z graditvijo kanalizacijskega kanala na območju, kjer ležijo največje zaloge pitne vode, ki oskrbuje naše glavno mesto. Kar devetdeset odstotkov čiste pitne vode, ki teče po ljubljanskih ceveh, izvira z območja Kleč. Nekoč je bilo zaradi tega to območje razglašeno za območje posebnega, tako rekoč strateškega pomena. V bližini je bila zgrajena celo kasarna, da bi bilo območje vodnega zajetja kar najbolje zavarovano. Zdaj pa čez to območje mestna občina gradi kanal za odplake, ki bi v primeru okvare lahko za vedno onesnažile to prvovrstno vodno nahajališče.
Vabljeni k branju analitičnih prispevkov, ki jih za tednik Demokracija pripravljajo novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Arian Sajovic, Janez Remškar, Peter Marko Tase, Matevž Tomšič, Dimitrij Rupel, Borut Korun, Andrej Umek, Janez Juhant in Mitja Iršič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
