Piše: Vida Kocjan
Evropska komisija je ugotovila, da Slovenija ne izpolnjuje merila glede primanjkljaja, saj je ta čezmerno visok. Svetu Evropske unije bodo predlagali, da na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 za Slovenijo začne postopek v zvezi s tem.
Ključna reformno-proračunska priporočila Sloveniji so: več zadržanosti pri javnofinančnih izdatkih, zagotavljanje hitrega črpanja iz načrta za okrevanje, zdravstvena reforma, reforma dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov.
Slovenija na črnem seznamu
V okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra je komisija podala smernice državam članicam, namenjene močnemu gospodarstvu, ki bo pripravljeno na prihodnost in konkurenčno. Ključno pri tem je po mnenju komisije učinkovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
Poročilo so pripravili za 14 držav članic, tudi za Slovenijo. Navajajo, da Slovenija, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja. Ob tem so za Francijo, Italijo in Finsko ugotovili, da ne izpolnjujejo merila glede dolga.
V Bruslju opozarjajo, da je za močno gospodarstvo, ki bo pripravljeno na prihodnost in bo tudi konkurenčno, potreben celovit pristop, ki obsega vsa področja. Pri tem so navedli spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti.
Ključno za to pa je učinkovito izvajanje nacionalnih načrtov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, glavnega instrumenta okoli 800 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Domobrovskis je pri tem poudaril, da je komisija »v ključni fazi izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost«. Iz tega načrta so doslej izplačali več kot 150 milijard evrov. Opazili pa so, da nekatere članice zamujajo pri izvajanju, v tem okviru je tudi Slovenija. Komisija je zato države članice, ki zamujajo (tudi Slovenijo), pozvala, naj nadaljujejo izvajanje, več članic pa, naj ga pospešijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji nove Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
