Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo ekskluzivni intervju s predsednikom SDS in trikratnim premierjem Janezom Janšo, ki je spregovoril o slovenskih notranjepolitičnih razmerah, pa tudi o mednarodni politiki, predvsem v luči bližajočih se volitev v Evropski parlament. V intervjuju za Demokracijo je spregovoril tudi pisatelj in tekstopisec Ivan Sivec, ki meni, da tako slabe vlade, kot je Golobova, doslej še nismo imeli. Objavljamo obširno reportažo o nedavnih spominskih slovesnosti na žrtve komunističnih pokolov, pa tudi o klientelizmu in korupciji »ponosnih naslednikov« komunistične partije. Z Demokracijo boste vedeli več!
»Na tragičen, žalosten način so s tem umorom resnice, s to absolutno izkrivljenostjo resničnosti prekvasili slovensko družbo. Tako slovensko kot evropsko oziroma zahodno civilizacijo. Izkrivljenost je dosegla stopnjo, ki presega Orwella in njegovo Živalsko farmo. Od nacionalnih žirij določen zmagovalec zadnje Evrovizije npr. ni bil le moški, oblečen v krilo, ampak so mu dodali tudi perje. Njegovi kolegi pa so uprizarjali satanistične rituale. In to zblojenost so mnogi mediji poimenovali kultura in umetnost. Spontani upor se je tu sicer zgodil v glasovanju gledalcev po Evropi. V Sloveniji so v aktualno vlado kot ministrico za kulturo postavili obiskovalko Fotopuba, kjer so se dogajale še hujše perverznosti kot na Evroviziji. Zoran Janković je že pred dobrim desetletjem kandidiral pod sloganom »Pošteno«. Nedavno je na Rožniku prav on oznanil konec kapitalizma. Pa Golobova stranka se imenuje »Svoboda«, izvaja pa čiščenje političnih nasprotnikov,« je Janša v intervjuju opisal primere izkrivljene realnosti v Sloveniji. Intervju z njim objavljamo na osmih straneh.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji tednika Demokracija!
V novi številki Demokracije še preberite:
Spomin na žrtve komunističnega nasilja
Pretekli teden je minil v znamenju spomina na žrtve komunističnega nasilja. Med drugim smo dobili šesto poročilo vladne komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč z naslovom 3450 umorjenih – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. »Odslej se res nihče ne more več delati nevednega, da teh žrtev in njihovih osebnih zgodb ni,« je ob predstavitvi poročila dejal predsednik komisije dr. Jože Dežman. »14. februarja letos je bila na Odboru za peticije Evropskega parlamenta obravnavana peticija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Peticijo je odbor soglasno podprl. 15. aprila letos je bila v evropskem parlamentu odprta razstava »3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«, ki predstavlja opravljeno delo pri raziskavi prikritih morišč in grobišč, predstavlja pa tudi kulturni boj, ki v Republiki Sloveniji poteka med tistimi, ki zanikajo pravico žrtev komunizma do groba in spomina, in tistimi, ki iščejo resnico, izkopavajo posmrtne ostanke žrtev in jih pokopavajo. Pred nekaj dnevi so iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Odbora za peticije Evropskega parlamenta pozvali Golobovo vlado RS, naj ne ignorira žrtev komunizma. Tako nam mrtvi, ki jih je umorilo partizansko gibanje med vojno in komunistične oblasti po njej, omogočajo evropsko mediacijo, kar pomeni, ali imajo prav tisti, ki zanikajo temeljno človekovo pravico do groba in spomina, ali pa tisti, ki to pravico priznavajo in uresničujejo; ali imajo prav tisti, ki si prizadevajo za resnico in pravico o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ali imajo prav tisti, ki zanikajo zločine in ščitijo zločince. Ta evropska mediacija nam pove, da je treba obsojati in kaznovati totalitarne zločine, imeti tranzicijsko pravičnost in imeti pravico do groba in spomina,« je minuli petek ob (ukinjenem) narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja pred predvajanjem dokumentarnega filma »3450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico« na Nova24TV dejal njegov avtor dr. Jože Dežman.
Ko nomenklatura po svoje določa izid volitev
Opaziti je bilo mogoče, da so se na RTV Slovenija odločili, da bodo namerno ignorirali nosilca liste SLS Petra Gregorčiča, ki ga sicer tam dobro poznajo, saj je bil v preteklosti predsednik programskega sveta RTVS. To je znak, da ga skušajo čim bolj potisniti v anonimnost, na njegovo mesto pa med dobitnike poslanskih mandatov v Bruslju spraviti stranko Vesna, na kateri kot nosilec nastopa kočevski župan Vladimir Prebilič. O njem se širi mnenje, da je dejansko »lubeničar« (na zunaj »zelen«, znotraj pa »rdeč«), kar ne bi bilo tako nenavadno, če se ne bi Prebilič pojavil kot enakovreden sogovorec nosilcev list strank, ki imajo svoje predstavnike v državnem zboru. Toda glede na zastopstvo slovenskih političnih strank v evropskem parlamentu potem na soočenja parlamentarnih strank ne bi smeli vabiti Levice, medtem ko je po tej plati SLS parlamentarna stranka, saj ima v Bruslju svojega predstavnika Franca Bogoviča, ki znova kandidira. Toda oddaja Tarča (17. maja) je pokazala drugačno sliko: Gregorčiča ni bilo in ni bil povabljen, medtem ko je bil Prebilič povabljen, čeprav Vesna v nobenem primeru ni parlamentarna stranka, niti iz slovenskega niti iz evropskega zornega kota. Je pa res, da so jo ankete zaznale kot mogočo prihodnjo parlamentarno stranko že v aprilu, kar pa je samo izražen interes, da si tranzicijska levica uredi nekakšen »obvod« po tistem, ko je Gibanju Svoboda upadla javnomnenjska podpora, SD pa se po zamenjavi vodstva ni ustrezno dvignila. No, res pa je tudi, da bo imelo Gibanje Svoboda velike težave tudi zato, ker trije njeni prebežniki kandidirajo za Zelene Slovenije, kar pomeni, da bodo močno posegali v volilni bazen Gibanja Svoboda.
No, čisto »po naključju« pa so minuli konec tedna Gregorčiča fizično napadli na prireditvi Vinska vigred v Metliki, kjer naj bi se nanj spravilo pet Romov. Policija pa je poročala samo o vinjenem 20-letniku, ki so mu zaradi napada na moškega (Gregorčiča) »zaračunali« prekršek, medtem ko imajo tisti, ki se znajdejo v verbalnem dvoboju z Niko Kovač, lahko precej resnejše težave in jih lahko doleti tudi ovadba.
Slovenija je pod Golobovo vlado na poti v recesijo
Slovenija je na začetku vstopa v recesijo, vlada Roberta Goloba pa zapravlja kot za stavo in državo zadolžuje do onemoglosti. Pri tem se koalicija ne ozira na nujnost upoštevanja fiskalnega pravila, kar pomeni znižanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu. Zadnji podatki kažejo, da je slovenski realni bruto domači proizvod (BDP) v prvem letošnjem četrtletju nazadoval. Rast investicij se je umirila, nižja sta tako uvoz kot izvoz. V prvem četrtletju letos se je izvoz zmanjšal za 0,6 odstotka, pri storitvah celo za 7,1 odstotka. Uvoz je bil manjši za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 in pri storitvah za 4,8 odstotka. Število stečajev se povečuje na vseh ravneh, najizraziteje pa v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Večja sta rast državne potrošnje in rast zaposlenosti v sektorju država (javna uprava). Dolg države se povečuje, konec marca 2024 je znašal že 41,6 milijarde evrov in je bil 1,754 milijarde evrov višji kot ob koncu leta 2023 ter skoraj štiri milijarde višji kot ob koncu leta 2022.
Intervjuja: Ivan Sivec in Marija Žabjek
»RTV Slovenija so ta čas znova v pretežni meri prevzeli levi politični akterji. Veliko več demokracije je bilo že leta 1988 kot zdaj. Tedaj se je tudi RTV začela odpirati, zdaj pa smo padli nazaj v stare čase. To lahko razložim na svojem primeru v zvezi z uredništvom kulture. Tam imam očitno povsem zaprta vrata. Ne da bi mi kdo sploh povedal zakaj. O mojih zadnjih 43 knjigah namreč v teh oddajah ni bilo objavljene niti sekundice. Ko sem o tem lani 20. aprila pisal pismo odgovornemu uredniku Kulture Andražu Pöschlu, češ da me bralci sprašujejo, zakaj je tako, mi sploh ni odgovoril. Ne gre zame, bran sem dovolj, a plačevalci RTV-naročnine me kar naprej sprašujejo, zakaj sem to in ono knjigo napisal, ali je zgodba resnična itn. V podobnem položaju so tudi mnogi drugi slovenski ustvarjalci. Prej ali slej bo treba to spremeniti,« je v intervjuju za Demokracijo povedal pisatelj Ivan Sivec.
»Znanstveno je dokazano, da sta spola samo dva. Z nedoločljivim biološkim spolom se po navedbi stroke rodi le 1 od 200 otrok. Zavedamo pa se, da ni tako malo nevladnih organizacij, ki intenzivno delujejo na področju izobraževanja učiteljev za širjenje ideologije LGBTIQ+. Vsebine enakosti spolov naj bi spoznali že otroci v vrtcu in potem v nadaljevanju sistematično v času odraščanja. Vse vsebine imajo isti imenovalec: v otroka vsaditi dvom o lastnem biološkem spolu in v nadaljevanju dvom o lastni identiteti. Z nedoločljivim biološkim spolom naj bi otroci že zgodaj – čisto prezgodaj – preverjali, ali se njihov biološki spol ujema z njihovim občutenjem. Ideologija predvsem mladostniku vsiljuje možnost za izhod iz stanja negotovosti ter mu obljublja zadovoljstvo in usklajenost z njegovim počutjem,« pa je v intervjuju dejala dolgoletna predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek.
Naredimo Pesem Evrovizije spet gledljivo!
Ondan sem po nekako dvajsetih letih spet gledal Pesem Evrovizije. Resda nikoli nisem bil fanatičen privrženec te prireditve, a bili so časi, ko sem v kakem lokalu dve ali tri ure spremljal parado popevk − dobrih, slabih in povprečnih. Zadeva je bila zabavna tudi zaradi reakcij in komentarjev pivske publike. Tega dandanes ni več. Gostilniški ambient je uničil internet, sam dogodek pa so uničili, vsaj po moje, izvajalci in vodstvo prireditve sami, ko so ga naredili negledljivega. Približno pred dvajsetimi leti je namreč pomembnejše od pesmi postalo družbenopolitično sporočilo. Tega si sicer ni izmislil Eurosong, s tem so začeli, kje pa drugje, v Hollywoodu, kjer tudi v nekem trenutku ni bilo več pomembno, ali ima film dobro zgodbo ali dobre igralce, ampak je postalo najpomembnejše njegovo družbenopolitično sporočilo. In potem so k »sporočilu« filma svoje dodajali še igralci in režiserji ter vsak, ki je sodeloval, pa žirija in celotna »industrija«. Ta koncept so torej posvojili tudi evrovizijci in zdaj smo tu, kjer smo. Pomembno je »sporočilo« in njegovo vsiljevanje širokim ljudskim množicam. Seveda pa takšno vsiljevanje ljudi tudi odbija.
Vlada odobrila nove davkoplačevalske milijone za migrante
Čeprav se migranti, ki prihajajo po balkanski poti v Slovenijo, hočejo večinoma prebiti naprej v zahodnoevropske države, kjer verjamejo, da se »cedita med in mleko«, povzročajo že od migrantskega navala leta 2015 velike težave predvsem prebivalcem obmejnih krajev. Prav tako jih vse več vse dlje ostaja v Sloveniji, zaradi česar se azilni domovi soočajo s pomanjkanjem prostora. Gibanje migrantov sicer ni omejeno le na azilne domove, kar pomeni, da se tujci, ki so nezakonito prišli v našo državo, prosto sprehajajo po prestolnici in tudi po drugih mestih, kjer so azilni domovi, kot je na primer Logatec. Ker je Avstrija podaljšala nadzor na meji, enako pa je naredila tudi Italija, to pomeni, da postaja Slovenija migrantski žep. Migranti močno obremenjujejo našo državno blagajno in ogrožajo varnost prebivalcev. Glede na podatke, ki smo jih pridobili od Urada za oskrbo in integracijo migrantov, nas osnovna oskrba vsakega migranta stane 14,21 evra na dan ali približno 5.000 evrov na leto. Nadalje plačujemo azilantom, ki se v sklopu integracije odločijo za tečaj slovenskega jezika, med 56 in 77 evrov vsako šolsko uro, odvisno od kraja izvajanja. Ker šteje skupina tečajnikov največ 12 azilantov, vsak od njih pa ima pravico do 400-urnega tečaja, pomeni, da državno blagajno stane posameznik tudi do 30.800 evrov ali skupina do 369.600 evrov na leto. Migranti in azilanti predstavljajo tako hkrati grožnjo za splošno varnost in breme za davkoplačevalce.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marjeta Bogataj, Lucija Kavčič, Gašper Blažič, Andreja Valič Zver, Jože Biščak, Aleksander Rant, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
