Za nami so prelomne volitve v evropski parlament. Za zdaj še ni znano, kaj točno bodo prinesle za prihodnost v Evropi, a razmerja moči ne prinašajo veliko dobrega, saj se je povečala možnost za t. i. levo koalicijo. Sloveniji pa so volitve prinesle položaj brez pravega zmagovalca.
Vsaj formalno je jasno, da je največ glasov osvojila lista SDS-SLS, ki je z dobrimi 26 odstotki dobila tri mandate. Na drugo mesto se je uvrstila SD (18,6 odstotka) in na tretjega LMŠ (15,6 odstotka), obe bosta dobili po dve poslanski mesti. Prag za vstop v parlament je ujela še NSi z dobrimi enajstimi odstotki, spodletelo pa je Levici, ki je s 6,3 odstotka zgrešila prag. Nekako tako je napovedala tudi projekcija agencije Parsifal, ki je za Nova24TV tokrat kot edina v državi izvajala vzporedne volitve – nacionalna televizija in Pop TV sta se temu odrekla.
Slovo štirih poslancev
Kaj pomenijo izidi volitev za imena, ki bodo zastopala Slovenijo v evropskem hramu demokracije? Na listi SDS-SLS so bili izvoljeni dosedanji trije evropski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, ki je pred petimi leti kandidiral na listi NSi-SLS in tudi takrat se je v Bruselj prebil s preferenčnimi glasovi. Žal pa je izvolitev spodletela Patriciji Šulin, ki tako končuje svoje delo v evropskem parlamentu in se vrača v domovino.
Pogled na spletno stran Državne volilne komisije (DVK) oz. na razpored po preferenčnih glasovih pove, da je Bogovič po številu le-teh krepko premagal Šulinovo, saj je dobil nekaj več kot trinajst tisoč glasov, Šulinova pa dobrih devet tisoč. A tudi če bi listi SDS-SLS uspelo osvojiti še en poslanski sedež, bi tega verjetno zasedel Franc Kangler, ki je dobil slabih tisoč preferenčnih glasov več kot dosedanja evropska poslanka.
Zato se v teh dneh pojavlja veliko špekulacij o tem, ali se je SDS v povezovanju s SLS celo prenaglila in koliko glasov bi dobila, če se ne bi povezala s SLS, saj je morala stisniti zobe in na listo uvrstiti Bogoviča, ki med volivci SDS ni prav priljubljen, vendar je preferenčne glasove osvajal v volilnem bazenu SLS. In če bi število teh glasov odšteli od skupaj 124 tisoč glasov, bi to pomenilo, da ima SDS še vedno okrog 110 tisoč glasov, kar je v primerjavi z volitvami petimi leti pribitek deset tisoč glasov.
Torej stranka ni nazadovala, kot špekulirajo nekateri, a dejstvo je, da se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami povečala tudi volilna udeležba, ki je tokrat znašala dobrih 28 odstotkov – kar pa je še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Po navedbah nekaterih medijev je namreč v Nemčiji volilo kar 59 odstotkov volilnih upravičencev. Ne glede na nekoliko grenak priokus v vrstah SDS je treba reči, da stranka ni niti absolutna zmagovalka, ni pa niti poraženka.
V danih razmerah, ko so vanjo letele puščice tako iz tranzicijske levice in njenih medijskih izpostav kot tudi iz vrste »prvoborcev« Domovinske lige in Reporterja, je dejansko še vedno dosegla zelo soliden izid. A kaj ko so volitve v naši državi dejansko močno nadzorovane.
Celoten članek in komentarje političnih analitikov preberite v reviji Demokracija!
