V novi reviji Demokracija razkrivamo, kdo so resnični fašísti v Sloveniji. Pišemo, kako leve vlade kaos v slovenskem zdravstvu samo še poglabljajo. Objavljamo intervju s paraplegikom Davorinom Kopšetom, ki na skupni listi SDS in SLS kandidira za Evropski parlament. V tokratni Demokraciji preberite Evropsko prilogo, v kateri svoje delo v Evropskem parlamentu predstavljajo Mílan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Iz uvodnika gl. in odg. urednika Demokracije Jožeta Biščaka: Drage bralke in dragi bralci, malo pomislite. Izjava Mladininega urednika je prišla potem, ko je uradna Budimpešta zaradi naslovnice protestirala pri uredništvu in slovenskem zunanjem ministrstvu, ker velika večina Madžarov Orbána pač ne vidi kot nacista ali fašista. Ta protest je bil označen kot »izraz predstave o popolnem oblastnem nadzoru, discipliniranju in obvladovanju medijev«. Resnica je, da ta »incident« ne bo imel absolutno nikakršnega vpliva na slovenske medije, še manj jih bo discipliniral ali cenzuriral. Ta diplomatska nota ne more biti nikakršen pritisk na medije ali uredniško politiko, je samo reakcija na kontroverzno upodobitev demokratično izvoljenega predsednika vlade sosednje države. Veliko nevarnejša za svobodo medijev in svobodo izražanja nasploh sta bila Šarčev poziv državnim podjetjem in zaostrovanje medijske zakonodaje, s katero bi Šarčeva vlada kaznovala in pokorila neposlušne medije.
Celoten uvodnik preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Kolaps v slovenskem zdravstvu narašča
Zdravniki družinske medicinske se drug za drugim odločajo za odpovedi zaposlitev, ker ne vidijo več rešitve. Opozarjajo, da je ta vlada »prišla z zgodbo o rešitvi zdravstva«, zato pričakujejo, da bo to tudi storila. Namesto tega jih Marjan Šarec ignorira in se iz njih norčuje, novi minister Šabeder je nedorasel svoji vlogi, nezadovoljstvo se širi tudi med preostale zdravnike, tudi pediatre in tiste v bolnišnicah.
So za svobodo tiska, a le za »naše«
Se še spomnite lanskega novembra? Če so prej samo posamezni blogerji, kot denimo Domen Savič, rovarili proti oglaševalcem v tedniku Demokracija, je tovrstno spodkopavanje opozicijskih medijev postalo tudi del uradne politike – ta modus je prevzel tudi premier Marjan Šarec. »Drži, da sta medijska svoboda in svoboda govora temelja demokracije, a to še zdaleč ne pomeni, da sta neomejeni,« se je v sporočilu za javnost glede oglaševanja delno ali večinsko državnih podjetij v medijih s sovražno vsebino jasno opredelil predsednik vlade Marjan Šarec.
Intervjuja: Davorin Kopše in Gregor Kos
»Letošnje evropske volitve bodo za Evropsko unijo in s tem tudi za Slovenijo prelomnega značaja. Evropa je namreč na razpotju, kjer ena pot vodi v povsem spremenjen evropski prostor,« nam je v pogovoru dejal Davorin Kopše, ki »po poškodbi, ko je postal invalid, ni mogel več delati v Slovenski vojski, zato se mu je odprla možnost delovanja tudi na področju politike«. Pogovarjali smo se tudi z mag. Gregorjem Kosom, ki velja za neutrudnega nasprotnika sistemske korupcije. Kot samostojni podjetnik je ta čas pooblaščeni predstavnik turškega koncerna Cengiz za Slovenijo.
Na obisku v Vili Koman na Jezerskem
Tvitosfera je res zanimiv prostor. Seveda le virtualen, a tam naletiš tudi na zelo zanimive osebnosti. Ne samo politike, glasbenike in športnike, ampak tudi »male ljudi«, ki na svojstven in zanimiv način prispevajo h komunikaciji na Twitterju. A seveda ima tvitosfera tudi svoje temne strani. Če si podjetnik in si upaš izražati stališča, ki so v slovenskem javnem prostoru »politično nekorektna«, znajo biti protiukrepi lahko zelo boleči. To je na svoji koži občutil naš sogovorec Alen Štojs Goljar, ponudnik prenočišč na Jezerskem, kjer smo ga sredi prejšnjega tedna tudi obiskali.
Za močno Slovenijo v močni Evropski uniji
Evropska unija (EU) je politično-ekonomska povezava 28 evropskih držav, ki ima svoje upravno-politično središče v Bruslju in je utemeljena na krščansko-razsvetljenskih koreninah. Kot izpostavljajo poznavalci, je EU entiteta sui generis, ki jo odlikuje enoten notranji trg s prostim pretokom ljudi, dobrin, storitev in kapitala. Njeni začetki segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko se je na stari celini začel proces evropskega povezovanja.
Fiskalne in politične zadrege vladajočih
Vladajoča koalicija nikakor ne more skriti svojega demokratičnega primanjkljaja, čeprav si množični mediji ob pomoči »nepristranskih« raziskovalcev javnega mnenja za to močno prizadevajo. Skupina strančic, od katerih največja na državnozborskih volitvah ni zbrala niti 13 odstotkov glasov, je v parlamentu zbrala le 43 glasov. Premalo za oblikovanje koalicije in udobno vladanje ter sprejemanje zakonov in drugih odločitev, kadar je za to potrebna absolutna ali višja kvalificirana večina.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
