Piše: G. B.
V novi Demokraciji pišemo o tem, kako so odgovorni nosilci sodnih in tožilskih funkcij v zadevi Patria končno sedli na zatožno klop, saj so s svojim delovanjem državi povzročili ogromno škodo. Pišemo o tem, kako se je v volilnem letu 2022 volilno telo v zmoti obrnilo k nosilcem retrotranzicije, objavljamo pa tudi resnico o tem, kaj lahko pričakujemo v letu 2023. Čaka nas namreč povečan pritisk na svobodo govora in rekorden padec gospodarske rasti. Pišemo tudi o ozadju škandala, v katerega je vpleten vplivni jezuitski teolog ter umetnik pater Marko Ivan Rupnik.
Minuli četrtek je na kranjskem okrožnem sodišču (končno) stekla obravnava odškodninske tožbe, s katero predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša od nekdanje tožilke in sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva 900.000 evrov odškodnine. Sodišče bo najprej odločilo o morebitni odškodninski odgovornosti tožilke in sodnikov. Odločba bo izšla pisno. Janša toži nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar, ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, sodnika Milana Štruklja, vrhovno sodnico Vesno Žalik in vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Vsem očita nezakonito delo v procesu Patria.
Janša je odškodninsko tožbo vložil zoper državo in zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar ter zoper sodnike Barbaro Klajnšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Kot je ob prihodu na sodišče dejal Janša, so ti konkretni posamezniki z zlorabo inštrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji. Ocenil je, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino. Na vprašanje novinarjev, kako je prišel do vsote več kot 900 tisoč evrov, kolikor je zahtevana odškodnina (gre za 901.119,96 evra), je rekel, da gre za simbolično številko, da pa se povzročena škoda meri v milijardah, in zaskrbljeno dodal, da se je to dogajalo v samostojni Sloveniji in ne v totalitarni državi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
Slabi časi za svobodo govora
»Moja svoboda se konča pred tvojim nosom.« Tako je svobodo (govora) definiral Eamonn Butler, direktor Inštituta Adama Smitha. V nasprotju s politično korektnostjo, ki trdi, da se svoboda (govora) konča v filtru nekje med možgani in usti. Čeprav je šlo zadnja leta vse bolj v smeri omejevanja, si najbrž ni nihče mislil, da bo leto 2022 tako črno za svobodo govora v Sloveniji. Obsodba na zaporno kazen zaradi satire (glose), številne ovadbe in zaslišanja zaradi izrečenega ali zapisanega, preganjanje in gonja proti konservativnim novinarjem in urednikom, nalaganje državnega organa televiziji Nova24TV, da mora izrezati del televizijskega prispevka, grožnje premierja Roberta Goloba, da bo ukinil nekatere medije. To je samo nekaj primerov krčenja svobode govora. Prihodnje leto utegne biti še slabše, saj se obetajo spremembe kazenske zakonodaje in širitev pojma »sovražni govor« (ki ni pravni pojem), po kateri bodo zaradi izrečenega lahko preganjali in obsodili kogarkoli, karkoli bo rekel, če to nekomu ne bo všeč. Golob je že napovedal, da se bodo najprej lotili čiščenja (beri: ukinjanja) klasičnih medijev, nato pa družbenih omrežij.
Intervjuja: Matjaž Mihelčič in Ervin Mozetič
Pogovarjali smo se s scenaristom, producentom in režiserjem Matjažem Mihelčičem. Pripovedoval je, kako je bilo snemati dokumentarni film Hrepenenje naroda, ki je nastal ob 30-letnici samostojne slovenske države, pa o tem, da je podoba slovenskih osamosvojiteljev v medijih danes izkrivljena – šele ko jih srečaš, odkriješ, kdo v resnici so. »Slovenski osamosvojitelji so ljudje z veliko karizmo, s pogumom in pokončnostjo,« je povedal za Demokracijo. »Hrepenenje in upanje pa prineseta smisel. Človek, ki ima smisel, rad živi, je vesel. Slovenci pa, kot je znano, ne živimo radi. Zato je toliko bolj pomembno, da božično skrivnost in svetost ohranjamo ter se trudimo doživljati jo,« pa poudarja župnik Župnije Koper – Sv. Marko Ervin Mozetič, ki je komentiral tudi nedavno afero Rupnik. Cerkev sv. Marka v Kopru namreč krasijo njegovi mozaiki.
Leto 2022 v znamenju zasuka k retrotranziciji
Supervolilno leto 2022 se izteka. Marsikomu ne bo ostalo v lepem spominu. Tako parlamentarne kot predsedniške volitve so se iztekle povsem po željah tranzicijske levice, prav tako tudi trojni referendum konec novembra letos. S tem se že sama po sebi odpira potreba po temeljiti samorefleksiji. Lokalne volitve so sicer prinesle nekaj malega olajšanja, vendar so dokaj slaba tolažba: mestne občine so praktično povsem v rokah tranzicijske levice (z izjemo Novega mesta, kjer je imel župan Gregor Macedoni, ki je zmagal še tretjič, tudi podporo pomladnih strank), pomladne stranke pa ohranjajo prednost predvsem v manjših in podeželskih občinah. Nekaj olajšanja prinašajo tudi volitve v državni svet, ki bo zelo verjetno tudi v novem mandatu predstavljal vsaj majhno bariero pri omejevanju vladne koalicije. Za predsednika DS je bil namreč po nekaj krogih glasovanja – postopek izbire je, kot pravijo naši viri, v marsičem spominjal na volitve papeža – izvoljen politično manj izpostavljeni Marko Lotrič, s čimer je bil onemogočen pohod nekdanjega predsednika DZ, »ostarelega mladinca« Jožefa Školča.
Vzroki za padec gospodarske rasti
Če smo imeli še lani 8,2-odstotno realno gospodarsko rast, se ta letos umirja v večini dejavnosti, analitiki pa napovedujejo le še 5-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 0,8-odstotno ali manj kot desetino lanske rasti. Podatki o gospodarski rasti tudi za leti 2024 in 2025 niso spodbudni, napovedani rasti bosta dosegli le četrtino tiste iz leta 2021 in bosta več kot prepolovljeni glede na leto 2022. Gospodarska rast se je začela umirjati na prehodu v zadnje četrtletje 2022, kar se ujema z vlado koalicije pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Ne samo gospodarska rast, zmanjšuje se tudi trošenje gospodinjstev. Nadalje se je po podatkih Statističnega urada RS realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra pa smo bili priča že tudi zmanjšanju realnega prihodka v večini dejavnosti tržnih storitev, zmanjšala se je tudi vrednost opravljenih gradbenih del. Posledično smo bili vse do novembra priča tudi slabšanju razpoloženja v gospodarstvu. Hkrati pa vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom. Slednje je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Prav nič obetavni niso niti podatki o porabi zemeljskega plina in elektrike. Od avgusta do začetka decembra je bila poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 odstotkov.
Afera, ki je močno stresla tudi Vatikan
V prvi polovici decembra je v nekaterih italijanskih medijih zakrožila zgodba o domnevnih spolnih prestopkih znanega slovenskega jezuitskega teologa, umetnika in profesorja Marka Ivana Rupnika. Ko se je v zvezi s tem večkrat oglasil generalni superior jezuitov p. Arturo Sosa, se je izkazalo, da ima škandal večje razsežnosti, kot je sprva kazalo. Že pred nekaj leti naj bi bil Rupnika preiskoval Sveti sedež zaradi suma storitve nekaterih dejanj iz začetka devetdesetih let, domnevno v zvezi z duhovnim spremljanjem redovnic iz Skupnosti Loyola. Večino obtožb so zavrgli, ker so kanonično zastarale, a je nato v javnost prišla informacija, da je bil leta 2019 pater Rupnik za krajši čas izobčen iz Cerkve, ker je podelil odvezo ženski, s katero je bil v intimnem odnosu. Malo kasneje se je Rupnik umaknil s funkcije direktorja Centra Aletti v Rimu, vendar še naprej ustvarja mozaične poslikave, nazadnje naj bi bil s sodelavci izdeloval mozaik v Aparecidi v Braziliji. Vodstvo jezuitskega reda sedaj poziva morebitne žrtve, naj spregovorijo, če so doživele Rupnikovo zlorabo. Ne glede na to pa je že zdaj jasno, da je to eden največjih škandalov v novejši zgodovini Cerkve, tako vesoljne kot slovenske.
Vabljeni k branju analitičnih kolumn naših novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali Metod Berlec, Petra Janša, Lucija Kavčič, Andreja Valič Zver, Andrej Umek, Keith Miles, Mitja Iršič in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
