Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi. V njej pišemo, kako so vladajoči za svojo elito uzakonili brezsramno visoke pokojnine, medtem ko bomo navadni državljani morali za manj denarja delati dlje. Za vse to pa imamo možnost, da 11. maja zavrnemo na referendumu. Pišemo, kako Trumpove vzajemne carine pretresajo tako ameriško kot svetovno gospodarstvo. Objavljamo, kakšen sramoten odnos ima vladajoča kamarila do žrtev komunistične revolucije ter kako vlada na novo uničuje zdravnike in zdravstvo. Objavljamo intervjuje z dr. Ivanom Štuhecem, dr. Andrejem Drapalom, Urošem Stoklasom in Alenko Helbl (2. del). Z Demokracijo boste vedeli več.
Pokojnine bodo nižje, upokojevali se bomo starejši, sploh pa to ni nobena pokojninska reforma, pač pa samo »kljukica, ki je nujna, da Bruselj odklene evropska sredstva«. Za boljše pokojninske rešitve bi morali v vladi razmišljati širše, vendar tega očitno ne zmorejo. Vlada je s socialnimi partnerji (z delodajalci in s sindikati) podpisala dogovor k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Čeprav v vladi navajajo, da gre za pokojninsko reformo, pa čedalje več poznavalcev pravi, da gre v bistvu samo za popravke obstoječe zakonodaje. Za boljše pokojninske rešitve pa bi morali v vladi razmišljati širše, dodajajo. Evropska poslanka Romana Tomc, zelo dobra poznavalka tega področja, je med drugim zapisala, da »to ni pokojninska reforma, ampak kljukica, ki je nujna, da Bruselj odkleni evropska sredstva«. Dodala je, da je neresno od slovenske vlade predlagati spremembe, ki bodo začele veljati čez deset let. Hkrati je sporočila, da ima vladajoča koalicija namen znižati pokojnine.
Celoten članek si lahko preberite v tiskani izdaji tednika Demokracija!
V novi Demokraciji še preberite:
Zdravnike pribijajo na križ, bolnike postavljajo v drugi plan
Koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) kar ne neha z napadi na že tako obremenjene zdravnike in druge izvajalce zdravstvenih storitev. Tokrat so presegli sami sebe. S sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti pospešeno uničujejo tako zdravstvo kot bolnike. Sprejeli so spremembe zakona, na katerih neprimernost je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS in jasno zapisala, da predlog po vsebini pomeni temeljito preoblikovanje sistema, ki bi moral biti predmet popolnoma novega zakona – ne samo novele. Kljub temu ga je koalicija trmasto sprejela. Glavni poudarki sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti vključujejo strožje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, večjo vlogo javnih zavodov, omejitve pri zasebnem delu zdravnikov in možnost hitrejšega odvzema dovoljenj izvajalcem, ki ne izpolnjujejo pogojev. Po mnenju ministrstva za zdravje gre za nujen korak k večji kakovosti in varnosti pacientov. A kritiki opozarjajo: pod krinko nadzora in urejenosti se skrivata centralizacija in politični nadzor nad zdravstvom.
Sramoten odnos vladajočih do žrtev revolucionarnega nasilja
»To je samo dodatna sol na rane svojcev,« je ob prenosu posmrtnih ostankov žrtev revolucionarnega nasilja iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico v državno kostnico v Škofji Loki opozoril zgodovinar dr. Mitja Ferenc. Prenos posmrtnih ostankov 3.450 žrtev povojnih pobojev iz brezna Macesnova gorica pri Kočevskem rogu v kostnico v Škofjo Loko je naletel na ostre odzive in kritike predstavnikov civilne družbe, sorodnikov pobitih in strokovne javnosti. Kritike so usmerjene predvsem v samovoljno odločitev Golobove vlade, ki je brez soglasja sorodnikov in mimo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč opravila omenjeni prenos posmrtnih ostankov.
Skrivnostni slovenski obveščevalec med drugo svetovno vojno
V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 2. aprila potekal pogovorni večer ob 70. obletnici smrti obveščevalca Vladimirja Vauhnika, ki je umrl 31. marca 1955 v Argentini. Čez leta je bil tajno prekopan v družinsko grobnico v Jakobskem Dolu. Kot je v uvodu dejal direktor Parka Janko Boštjančič, velja Vladimir Vauhnik za eno najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine dvajsetega stoletja, njegova življenjska zgodba pa še vedno buri domišljijo. V Sloveniji je bil vsa desetletja po vojni večkrat napačno interpretiran in po krivici zamolčan, velikokrat pa deležen tudi slavospevov in strokovnih obravnav, pa je o njem dejal Ivo Jevnikar. Proti pričakovanjem so bila mnenja o njem tudi med slovenskimi izseljenci deljena. Vauhnik je bil med prvo svetovno vojno pripadnik 17. pehotnega polka avstro-ogrske vojske, ki se je bojeval v Galiciji, na soški fronti in na Tirolskem ter bil Maistrov borec, nato se je kot stotnik pridružil vojski Kraljevine Jugoslavije, bil njen zadnji vojaški ataše v Berlinu (1938−1941) ter je proti nacifašizmu deloval kot obveščevalec. Med drugo svetovno vojno je skupaj s hrvaškim majorjem Antejem Anićem vodil obveščevalno omrežje v korist Britancev. Vauhnikove ocene nemške vojske in njenih operacij so bile neverjetne, njegove napovedi nemških napadov na Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo z bombardiranjem Beograda pa točne.
Intervjuji: dr. Ivan Štuhec, Alenka Helbl (2. del) in dr. Andrej Drapal
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je komentiral aktualne dogodke v slovenski politiki in katoliški Cerkvi, tudi glede afere Rupnik. »Ta zgodba je žalostna in tragična. Dlje kot se bo vlekel postopek zoper Rupnika, slabše bo za stvar in za Cerkev. Hkrati pa ta primer tudi veliko pove o tem, kaj pomeni, če nekega problema ne razrešijo pristojni takrat, ko nastane. Sedaj se pogosto omenja nadškofa Šuštarja. Na žalost nikoli ne bomo vedeli, kaj je vedel in kaj je bila njegova odločitev,« je dejal. Objavljamo tudi drugi del intervjuja s poslanko Alenko Helbl ter intervju z dr. Andrejem Drapalom, poslovnim svetovalcem in praktičnim filozofom, ki je zelo kritičen do aktualnega dogajanja v Evropi, ko je zeleni agendi podrejeno prav vse.
Dr. Anton Olaj: Od Juppéja do Le Penove ali ko pravosodje kroji politiko
Kaznovalni ukrep prepovedi opravljanja javnih funkcij (inéligibilité), ki v francoskem pravu vključuje tudi prepoved kandidiranja na volitvah, je bil v Franciji vplivnim politikom izrečen že večkrat. Alain Juppé, nekdanji francoski premier in župan Bordeauxa, je bil leta 2004 obsojen zaradi zlorabe javnih sredstev v aferi »fiktivnih zaposlitev« v Parizu. Sprva je prejel 18-mesečno pogojno kazen in 10-letno prepoved opravljanja javnih funkcij, kar je pritožbeno sodišče zmanjšalo na 14-mesečno pogojno kazen in enoletno prepoved. François Fillon, nekdanji predsedniški kandidat in premier pod Nicolasom Sarkozyjem, je bil leta 2020 obsojen v aferi »Penelopegate« zaradi fiktivnega zaposlovanja svoje žene in otrok, za kar so prejeli okoli milijon evrov javnih sredstev. Prejel je petletno zaporno kazen (od tega tri leta pogojno) in 10-letno prepoved kandidiranja, kar je uničilo njegove možnosti na volitvah leta 2017, kjer je veljal za favorita. Jérôme Cahuzac, nekdanji minister za proračun v socialistični vladi Françoisa Hollanda, je bil leta 2016 obsojen zaradi davčne utaje in pranja denarja; prejel je triletno zaporno kazen in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Po drugi strani Nicolas Sarkozy, nekdanji predsednik, obsojen leta 2021 zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje (afera Bygmalion), prepovedi kandidiranja ni prejel, temveč enoletni hišni pripor z elektronsko zapestnico.
Trumpove vzajemne carine pretresajo tudi evropsko gospodarstvo
Uvajanje novih carin, ki se ga loteva Trumpova administracija, sicer ni presenečenje. Že vso kampanjo, pa tudi pred tem, je Trump zatrjeval, da trgovski partnerji »ropajo« Združene države Amerike z neuravnovešenimi carinami na uvoženo blago. Zatrjeval je, da bo temu naredil konec in bo njegova administracija vzpostavila »pravične carine«, ki bodo popravile ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj in tudi prisilile ameriške družbe, ki imajo obrate po drugih državah, da proizvodnjo preselijo nazaj v ZDA. To naj bi pripeljalo nazaj delovna mesta in proizvodnjo, carine proti drugim državam pa naj bi speljale v ameriško državno zakladnico »veletok prihodkov«, kar naj bi pomagalo pri odplačilu gromozanskega ameriškega državnega dolga. Za začetek je Trump omenjal predvsem Kitajsko kot državo, na katere blago bodo povečali carine, vendar je občasno omenjal tudi Evropsko unijo, pa tudi tesna gospodarska partnerja v severnoameriški trgovski navezi − Kanado in Mehiko −, a ti državi predvsem v zvezi s preprečevanjem nezakonitih migracij in tihotapljenjem mamil, še posebno fentanila. Načrt je bil, da se Kanadi in Mehiki zagrozi s povečanimi carinami, ti državi pa bi, da bi se izognili temu gospodarskemu pritisku, odločneje ukrepali s tihotapci ljudi in mamil na svoji strani meje z ZDA.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Karin Planinšek, Luka Gojkošek in Andrej Umek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
