Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo, kako vladajoča tranzicijska levica z mafijskimi omrežji brezsramno zlorablja vse tri veje oblasti za nedemokratično utrjevanje svoje vse bolj totalitarne oblasti in bogatenje. Opozarjamo, da nas vladajoča levičarska koalicija spet na veliko zadolžuje. Javni dolg Slovenije je znova začel naraščati. Vlada Roberta Goloba pa tudi za prihodnji dve leti načrtuje precej višjo porabo od prihodkov. Skupno nas bodo v prihodnjih dveh letih zadolžili za skoraj deset milijard evrov. Objavljamo intervjuje z Brankom Grimsom, Boštjanom Pernetom in Evgenyem Gorešnikom. Z Demokracijo boste vedeli več!«
Ali je tranzicijsko-levičarski (pravzaprav tovarišijsko-kapitalistični) »trio adijo« v resnici samo zaigral teater v enem od lokalov na ljubljanski tržnici? Simbolično se je to zgodilo na območju, ki naj bi po načrtih ljubljanskega župana Zorana Jankovića, enega od članov trojice, kmalu postalo gradbišče, čemur nasprotuje velik del ljubljanske civilne družbe. Ni skrivnost, da boj za ljubljansko tržnico dejansko traja že vse od leta 2007, ko je nastala iniciativa Tržnice ne damo. Vendar naj bi ideja o garažni hiši pod tržnico obstajala že vse od županovanja Vike Potočnik. Nedavno se je s posebnim pismom glede Jankovićevega najbolj razvpitega projekta oglasil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je opozoril na posledice graditve garažne hiše pod Kongresnim trgom, kar je privedlo do poškodb sosednjih zgradb, med drugim uršulinske cerkve, Slovenske filharmonije itd. Že ob graditvi Mesarskega mostu so bile poškodovane freske v Bogoslovnem semenišču, opozarja nadškof, zato navedbam ljubljanske oblasti ne bi smeli verjeti na besedo, opozarja.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Vladajoči levičarji nas bodo spet zadolžili
Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden dejal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov, na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve (nov davek), ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin. Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bo 1,2 milijardi evrov. Boštjančič navaja, da v ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike. Kako bo, pa bomo lahko spremljali. Obljub smo vsi že siti.
Sto najbogatejših Slovencev 2024
Lestvica postreže sicer z nekaj fascinantnimi zgodbami, še posebej novincev, ki jim je uspelo preseči prag, ki je s 43,1 milijona evrov za kar osem milijonov višji kot lani. Kot zanimivost omenimo, da so pripravljavci našteli približno 200 posameznikov s premoženjem, ocenjenim na več kot 20 milijonov evrov. Lestvico je prejšnji teden objavila revija Manager. Zapisali so, da so ob upoštevanju rasti stroškov v poslovnem okolju in ohlajanja v nekaterih panogah – predvsem avtomobilski – številna podjetja s svojo sposobnostjo vzdrževanja visoko nadpovprečnih dobičkovnih marž pozitivno presenetila. Pod splošnim vtisom nemškega gospodarskega ohlajanja je tudi zelo spodbudno prebrati napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov kot dobička šampionov. Ugotovili so, da se podjetja v lasti najpremožnejših po večini ponašajo s trdnimi bilancami in se zdijo na gospodarske izzive današnjega časa dobro pripravljena. V preteklosti so zasluge za visoke skoke ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo visokih večkratnikih dobička, ob višjih obrestnih merah pa je tovrstne aktivnosti precej manj kot pred leti.
Sodstvo v službi krivice – toži … in plačaj?
Poziv predsednika vlade k čiščenju janšistov je pokazal na nezaslišan, protiustaven in zavržen odnos nosilca aktualne oblasti do državljanov. Takšen poziv se s podporo najvišjega predstavnika izvršne oblasti konkretizira na vseh ravneh in področjih javnega življenja, ne le v policiji in na javni televiziji, temveč se širi kot kuga v vse državne organe. Nekateri primeri so v javnosti odmevnejši, drugi prikriti. Ob nedavni odločitvi višjega sodišča, ki je brezprizivno nagradilo odvetnike krivičnih sodnikov in tožilke občutno prek tiste mere, ki jo je določilo sodišče na prvi stopnji, se vprašanje odškodnin za samovoljno, krivično in nezakonito ravnanje predstavnikov države postavlja kot prednostno. Sodišče je namreč ob zahtevku za škodo, ki jo je oškodovanec utrpel z nezakonitim kazenskim pregonom in zaporno kaznijo, brez pomislekov oškodovanca dodatno kaznovalo z vrtoglavim zneskom, oškodovanec pa zoper takšno odločitev višjega sodišča v slovenskem pravnem redu nima nobenega pravnega sredstva.
Intervjuja: mag. Branko Grims in Boštjan Perne
»Izvolitev Donalda Trumpa je, vsaj glede na njegove prve napovedane poteze, eden najbolj pozitivnih premikov v zahodni civilizaciji v tretjem tisočletju in bo zagotovo pozitivno vplivala tudi na celotno zahodno civilizacijo,« je v intervjuju za Demokracijo povedal evropski poslanec mag. Branko Grims. Kot pravi, Trumpova zmaga za zahodno civilizacijo pomeni odmik od kulturnega marksizma, prebujenske ideologije k pravim vrednotam, podjetništvu, blaginji, razvoju, varnosti in temu, kar bi moralo biti ves čas branjeno.
Varnostni strokovnjak Boštjan Perne pa je spregovoril o verjetnosti uporabe jedrskega orožja s strani Rusije. »Nova doktrina Rusom omogoča dokaj hitro uporabo jedrskega orožja. V primeru množičnih napadov na Rusijo in visokih žrtev med Rusi ali večje kopenske ofenzive na Rusijo je uporaba jedrskega orožja verjetna,« je dejal.
Zeleni prehod EU je smrtni strel za evropsko podeželje
V skladu z norimi idejami sodobnih ekologov je tudi živinoreja ogrožajoča za planet, ker naj bi prehrana in življenje živine sprožala presežne toplogredne pline. Zato članice EU vse bolj obremenjujejo evropskega kmeta in ga – ekonomsko gledano – silijo k zmanjšanju ali opustitvi dejavnosti. Naklonjenost oblastnikov zverem, kot so volkovi in medvedi, ter drugim divjim živalim, ki ogrožajo in povzročajo škodo tako poljedelcem kot živinorejcem, situacijo še poslabšujejo. Na tak način se bo število evropskih kmetov zmanjšalo, ker bodo obubožali in ne bodo imeli druge izbire, kot da svoje kmetije zapustijo in se tudi sami podajo v mesta ter tam iščejo službo. Odveč je poudarjati, da bo cena vseh nepremičnin na podeželju (ne samo kmetij) zaradi opisanega v tem in prejšnjem razdelku padla, vse več teh nepremičnin bo zapuščenih in bodo propadale, kar bo otežilo morebitno kasnejšo vrnitev na podeželje.
Na ruske jedrske grožnje je treba odločno odgovoriti
Gre za komajda prikrito grožnjo z možnostjo uporabe jedrskega orožja, kar dokazuje, da kremeljskemu despotu vse bolj teče voda v grlo in nujno potrebuje zmagovit konec vojne. Tridnevna omejena operacija, ki naj bi na hitro pokorila Ukrajino in jo spet spremenila nazaj v poslušnega ruskega vazala, je spodletela. Putin ima sedaj opravka z vojno, ki ji še ni videti konca. Ruske elitne tankovske in padalske enote so zdesetkane, naborniki dnevno padajo v stotinah, ruska vojna mornarica in letalstvo v tej vojni sploh nista prišla do izraza in sta bolj kot ne pasivna opazovalca operacij. Putinov položaj je omajan in nujno potrebuje zmago, ki bi njegov položaj spet utrdila. Edina dogledna možnost za to pa je, da zahodne države nehajo oskrbovati Ukrajino z orožjem in opremo ter jo tako prisilijo, da zaprosi za mir.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju analitičnih komentarjev naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Bogdan Sajovic, Matevž Tomšič, Gašper Blažič, Andreja Valič Zver, Vinko Gorenak in Tamara Griesser Pečar.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
