Piše: C. R.
V novi številki Demokracije pišemo o referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Pod drobnogled smo vzeli privilegirane pokojnine v Evropi in ugotovili, da so le-te zelo redke. Opozarjamo na sramotno obujanje socialistično-partijske mitologije s strani vladajoče leve koalicije. Spominjamo se, kako se je pred osemdesetimi leti končala druga svetovna vojna. Objavljamo intervjuje z Ivanom Sivcem, Milčkom Komeljem in Hermanom Gvardjančičem. S prenovljeno Demokracijo boste vedeli več!
V nedeljo, 11. maja, bo šlo zares. Na voliščih bomo vladajoči koaliciji (Gibanje Svoboda, SD in Levica) jasno in glasno sporočili, da smo proti privilegijem in proti njihovi aroganci, da si ne pustimo vzeti besede, moči odločanja in demokracije. Morda se bere in sliši trdo, vendar je to zelo nazoren približek temu, kar koalicija počenja ob zakonu o astronomskih privilegiranih pokojninah za izbrane posameznike. Pošiljajo nas v naravo, naj raje, kot da bi šli na volišča, beremo knjigo. Podcenjujoče, nesramno in arogantno, kot to pritiče Robertu Golobu in Asti Vrečko, predsedniku vlade in ministrici za kulturo, sicer pa voditeljici Levice. V SD so bolj molčeči, vendar je očitno, da se s prvima dvema strinjajo, saj bi drugače povzdignili svoj glas. Pa tega ne storijo, očitno v strahu za svoje stolčke.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Vrnitev v rdeči pekel – »cepivo« proti referendumu?
Zanimivo je, kako so v teh dneh nekateri obskurni spletni portali začeli razširjati hvalnice o tem, kako je slovenski narod pred tremi leti naredil epohalni korak za našo državo, s tem ko je dal glas za Gibanje Svoboda. Svoje pa so dodale še javnomnenjske ankete, ki zaznavajo dvig podpore premierju Golobu po razkritju njegovih afer v zvezi z letovanjem pri prijatelju Tomažu Subotiču. Očitno je k dvigu podpore nekoliko pripomogla tudi »izjemno dostojanstvena« drža Goloba in Tine Gaber na pogrebu papeža Frančiška, v zvezi s katerim je Golob obljubljal tridnevno žalovanje, a ga je nazadnje skrajšal na en dan.
Papežev pogreb pa je bil v očeh sedanjih oblastnikov pravzaprav le uvertura v vsakoletno aprilsko-majsko blaznenje v spomin na dogodke, ki jih je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič – slednja se sedaj tudi uradno kaže s svojim novim partnerjem Borom Zuljanom – razglasila kar za temelje slovenske državnosti. Na tem mestu ne bomo ponavljali njenih besed, niti povzemali dogajanja, kako je predsednica republike takoj po vrnitvi iz Rima položila venec pred Vidmarjevo vilo. In predavala o miru in svobodi.
Otroci (nezreli) in g(G)olob(ov)i najbolj poserjejo hišo
Odpor proti okupatorju je najvišja dolžnost vsakega pripadnika ogroženih. Njegova zloraba je zločin. Ustanovitev VOS avgusta 1941 in znameniti sklepi OF iz septembra 1941, ko so pod smrtno kaznijo monopolizirali odpor proti okupatorju, ki so zabetonirali državljansko vojno, je bila predzgodovina vsebinske ukinitve OF z Dolomitsko izjavo. Težak in kontradiktoren praznik.
Odpor proti okupatorju ostaja odpor. Dejansko je ta vsebina vse slovenske zgodovine vse do osamosvojitve. Veliko večino časa nismo bili okupirani. Vendar je bilo včasih še težje. Slovenci v stari Jugoslaviji nismo smeli imeti Slovenije in več kot desetletje Prešeren ni bil največji slovenski pesnik, ampak le največji pesnik Dravske banovine. Tudi italijanski fašizem za Primorce ni bil ves čas do leta 1943 okupacija, pa je šlo slabše kot marsikdaj prej in kasneje. Stregli so Slovencem kot narodu po življenju. Kot okupatorji med drugo svetovno vojno.
Janša na kongresu EPP: Prihodnji dve leti bosta odločilni za prihodnost naše celine
Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da bosta prihodnji dve leti odločilni za prihodnost Evrope. Spomnil je na leto 2006, ko je bila na takratnem 17. kongresu EPP v Rimu sprejeta deklaracija, v zvezi s katero je Evropska ljudska stranka z optimizmom govorila o prihodnosti, a se žal takratna vizija o popolnoma združeni in močni Evropski uniji, kot vidimo danes, ni uresničila. »Čeprav smo uspešno premagali nevarnosti svetovne finančne krize in pandemije covida-19, smo doživeli tudi velika nazadovanja,« je izpostavil. Ob tem je omenil izstop Združenega kraljestva iz EU, 50 odstotkov hitrejšo rast ameriškega gospodarstva od evropskega, ter odvisnost od »poceni kitajskega blaga, ruske energije in ameriškega varnostnega dežnika«. Janša je prav tako opozoril, da je EU po ruski aneksiji Krima Putinu že drugič popustila. Pozabil pa ni niti na problematiko množičnih migracij, ko je dejal: »Z odprtimi mejami smo uvozili milijone varnostnih izzivov.« V nadaljevanju se je dotaknil tudi kulturne vojne: »Dovolili smo, da je progresivna levica prevzela veliko večino kulturnih institucij, medijev in sodstva. Namesto da bi zasledovali pragmatičen zeleni prehod, ki spoštuje načela svobodnega trga, smo zdrsnili v nerealno zeleno utopijo.«
Intervjuji: dr. Milček Komelj, mag. Ivan Sivec, Herman Gvardjančič in Mira Milavec
Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, ki je bil deset let predsednik Slovenske matice, je v intervjuju za Demokracijo spomnil na nedeljski referendum, ki po njegovo ne ogroža kulture, kot to trdi vladajoča stran. »Pogrešam predvsem zavest o potrebnosti jasnejše predstave o tem, kaj sploh je kultura, in še toliko bolj o tem, kaj je umetnost,« je dejal in spomnil: »Celo slepcu je očitno, kako bi danes vladajoči režim pod krinko demokracije rad vzpostavil absolutistično nerazsvetljenost.«
V Demokraciji si lahko preberete tudi pogovore s slikarjem Hermanom Gvardijančičem, pisateljem Ivanom Sivcem ter karitativno delavko Miro Milavec, ki deluje v Ukrajini in pozna razmere iz prve roke.
Kanal C0: Ponavljajoči se pritiski vladajočih in policije
Bah Žibertova je objavila tudi dopis Policijske postaje Ljubljana Bežigrad enemu od lastnikov zemljišč. Zapisala je, da je kot predsednica preiskovalne komisije, poslanka in državljanka ogorčena, da se želi z zlorabo represivnega organa doseči, da bi tudi lastniki zemljišč pokleknili, čeprav je policija leta 2022 asistirala pri neustavnem početju in pri tem ravnala celo nestrokovno s fizično silo nad enim od lastnikov zemljišča. Izrazila je pričakovanje, da se bodo takšna ravnanja nemudoma nehala. Ponovila je, da je projekt kanal C0 treba takoj ustaviti, opraviti celovito revizijo in poskrbeti, da se za projekt, ki poteka čez največji ljubljanski vodonosnik, opravi presoja vplivov na okolje.
Zgodovinski spomin: Padec Berlina leta 1945
Zavezniški dogovori so določili, da se bo sovjetska vojska usmerila na Berlin. Ameriški vojaško-politični vrh je menil, da se na Berlin ne splača napredovati. V njihovo okupacijsko sfero so tako ali tako prišla skoraj vsa industrijsko razvita območja Nemčije, z izjemo Šlezije, ki pa je bila tako ali tako že določena kot odškodnina Poljski za vzhodna poljska ozemlja, ki si jih je Sovjetska zveza priključila že s paktom Hitler-Stalin. Poljedelski vzhod Nemčije Američanov ni zanimal, sploh pa ne, če bi bilo to povezano z velikimi izgubami v bitki za Berlin, ker je bilo logično pričakovati, da bodo Nemci mesto ogorčeno branili. In končno je bil tu še mit »Alpske trdnjave«, namreč bojazen, da bi se na težko dostopnem terenu Bavarskih in Avstrijskih Alp vkopale fanatične esesovske enote ter se dobro založile z materialom in s »tajnimi orožji« − z reaktivnimi letali, raketnimi izstrelki in morda celo z atomskim in s kemičnim orožjem − ter tako s tega naravnega oporišča ogrožale zaveznike ter morda celo skušale izvesti protiudarce. Zato so ameriški vojaški poveljniki menili, da bi bila prvenstvena naloga likvidirati takšno grožnjo, še preden se Nemci dejansko utrdijo na gorskem območju, in so torej svoj glavni napad usmerili proti Alpam.
V novi številki Demokracije objavljamo analitične in pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Štefan Šumah, Gašper Blažič, Izidor Jelenc in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
