Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija lahko preberete, kako namerava vladajoče leva koalicija z višjimi davki in napovedjo novih dobesedno oropati slovenski narod, poleg tega pa se premier Robert Golob spreneveda glede višje omrežnine, ki jo je prej podpiral, potem pa ugotovil, da mu škoduje. Pišemo o estradniškem drsenju v Golobov totalitarizem in vladnem zakonu o medijih s katerim želijo vladajoči uničiti do njih kritične medije. Pišemo tudi o demografski zimi v Sloveniji. Objavljamo intervjuje s teologom Dragom Karlom Ocvirkom, psihoterapevtom Andrejem Perkom in pisateljem Igorjem Omerzo. Z Demokracijo boste vedeli več!
Robert Golob je 14. aprila 2022, deset dni pred takratnimi državnozborskimi volitvami, v pogovoru za eno od komercialnih televizij dejal: »Res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.« Večina državljanov je to izjavo preslišala ali pa temu ni verjela. Robert Golob pa zdaj v vlogi predsednika vlade višje davke dobesedno udejanja, državljani in v gospodarstvu se držijo za glavo. Koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) v leto 2025 znova vstopa z višjimi davki in prispevki. Letos bo višji zdravstveni obvezni prispevek, nekdanji prostovoljni, ki ga morajo plačevati tudi upokojenci. Tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo bo od sredine leta 2025 za upokojence obvezen, vzeli jim ga bodo od neto pokojnin, kar postavlja pod vprašaj ustavnost takšnega vladnega ravnanja. Hkrati se bo za desetino (10 odstotkov) povišal RTV-prispevek, zneski na položnicah za elektriko so zaradi davka, imenovanega omrežnina, višji, vlada napoveduje tudi nov davek na nepremičnine in pse. Zaradi višjega davka na dodano vrednost bodo dražje sladke in energijske pijače. Udarili so tudi po podjetnikih in podjetjih. Najprej so udarili po »normirancih«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Estradniško drsenje v Golobov totalitarizem
Z jesenskim projektom dviga plač v javnem sektorju si je Golobova vlada vsaj za nekaj časa kupila socialni mir, čeprav ostajajo številne poklicne skupine nezadovoljne. Dispečerji v centrih za obveščanje na primer še vedno stavkajo, in to že nekaj mesecev, od začetka stavke zdravnikov pa bo kmalu minilo leto dni. Očitno je, da se vladi z reševanjem vprašanj teh dveh skupin prav nič ne mudi, dokler bo lahko javnost prepričevala, da je stavka zdravnikov neupravičena in da gre za tipično kruhoborstvo »bogov v belem«. Na drugi strani pa vlada s svojo pasivnostjo (čeprav daje na zunaj vtis aktivnosti) poslabšuje stanje v javnem zdravstvu, javnost pa misli, da so za to krivi zdravniki. Za dispečerje pa tako ali tako velja, da njihovega upora ne bo nihče opazil, dokler ne bo sistem obveščanja in alarmiranja razpadel (tudi v kombinaciji s policijo, ki ima še vedno nezakonito imenovano vodstvo). Vladi je vsaj za zdaj uspelo to, kar je komunistični nomenklaturi uspelo doseči decembra 1988 ob stavki strojevodij (ali kot jo nekateri imenujejo, »Kmetičevi stavki«): takrat je namreč v sistemu železnic ŽG Ljubljana ves partijsko-udbovski aparat želel predvsem izolirati nezadovoljne strojevodje od drugih poklicnih skupin na železnici, češ da gre za privilegirano skupino, ki na račun drugih izsiljuje zase ugodnejši, celo privilegiran položaj.
Intervjuja: dr. Drago K. Ocvirk in dr. Andrej Perko
»Qureshi pokaže, na katere koranske stihe in zglede, hadise, iz Mohamedovega življenja se sklicujejo skrajneži za svojo motivacijo in početje. Seveda pa drugi muslimani izberejo druge stihe in ravnajo drugače. A se zdi, da so ti vse bolj v manjšini. Ne nazadnje vidimo, da se tradicionalni suniti na Balkanu soočajo z vse večjim vplivom različnih sunitskih skrajnih skupin in da so tudi oni zaskrbljeni zaradi širjenja teh novejših interpretacij islama in nasilja, ki ga sprožajo,« je v intervjuju za Demokracijo dejal upokojeni profesor, religiolog in teolog dr. Drago Karl Ocvirk.
»Problem današnje družbe pa je, da prav ti ljudje iz množice zasedajo elitne položaje, ki pa jih niso zaslužili z delom, dejanji, s trudom, ampak z manipulacijami in tudi s prevarami. In ko pride takšen človek na oblast, koga bo izbral za sodelavce?« pa je za naš tednik povedal psihoterapevt dr. Andrej Perko.
Vlada v času praznikov potrdila zakon o medijih, s katerim želi omejiti medijsko svobodo
Vlada predlaga spremembe zakona iz leta 2001. Med ključnimi in skrb zbujajočimi spremembami načrtujejo nadzor nad zapisi v medijih in tudi spletnih platformah. Nadalje načrtujejo nove sheme finančne pomoči za medije, vključno s podporo digitalnemu prehodu tiskanih medijev in s pomočjo digitalnim medijem. S tem bodo v povsem točno določene medije, naklonjene vladajoči eliti, omogočili finančno prelivanje davkoplačevalskega denarja. Povečujejo se tudi sredstva za sofinanciranje medijskih vsebin, zlasti za radijske in televizijske programe posebnega pomena ter (domnevno) neodvisne in specializirane medije. Nekatere določbe zakona bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so spletne platforme, družbena omrežja, kot so Facebook, X in Linkedin, ter vplivneži, ki nagovarjajo širšo javnost ali poskušajo vplivati na javno mnenje. Na delu bodo tudi inšpektorji, ki bodo nadzirali zapise, odrejali odstranitve in določali visoke globe. Posamezniki pa bi se morali vpisovati tudi v nov razvid medijev. Gre za popolno neumnost, ki kaže prizadevanja Golobove vlade po nadzoru vseh zapisov in mnenj državljanov, ne samo izbranih medijev.
Robert Golob nad Agencijo za energijo, ki jo je prej podpiral
Novi način obračuna omrežnine, po katerem so zneski na položnicah tudi večkratniki prejšnjih, prinaša pet blokov z različno tarifno postavko, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku pa bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe omrežja v preteklem obdobju. Tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo, ki skupaj z dodatki predstavlja okoli tretjino vrednosti računa za elektriko, se bodo razlikovale glede na posamezni časovni blok. Ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje, so maja 2023 pojasnjevali na Agenciji za energijo. Strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku bo torej odvisen od obremenjenosti omrežja. Predvidena je bila izrazito večja stroškovna obtežitev tarifnih postavk za moč v primerjavi s tarifnimi postavkami za energijo. To je razlika glede na dosedanjo delitev stroškov omrežja, ki je večji del stroškov omrežja porazdelila na tarifne postavke za energijo.
Demografska slika v Sloveniji se slabša, prepotrebni urad za demografijo pa so Golobovi ukinili
Prvi januar je po navadi dan, ko se ozremo po slovanskih porodnišnicah, kjer povedo, koliko novorojenčkov je prijokalo na svet tega dne ter kje in kdo se je prvi rodil. Le kdo se ne bi veselil takšnih novic! Kljub veselju ob rojstvu vsakega novorojenčka pa vendarle ostaja tudi kanček grenkobe: v Sloveniji se je v zadnjem desetletju vsako leto rodilo manj otrok, le leta 2021 se je rodilo 217 otrok več kot leta 2020, nato pa je sledil strm padec rojstev: leta 2022 se je rodilo kar 1357 otrok manj kot leta 2021! Leta 2023 pa se je rodilo 638 otrok manj kot leto poprej. Podatki o številu rojstev v lanskem letu še niso v celoti znani – v prvih desetih mesecih leta 2024 se je vsak mesec rodilo med 1200 in 1500 otrok, skupaj 13958 otrok. Za november in december 2024 pa SURS še nima podatkov. Če smo optimistični in hipotetično prištejemo omenjeni vsoti po 1500 rojenih otrok v novembru in decembru, se je leta 2024 v Sloveniji rodilo okoli 16960 otrok, v najboljšem primeru 30 otrok manj kot leta 2023, v najslabšem primeru pa kar okoli 630 otrok manj kot leta 2023, če predpostavimo, da se je v novembru in decembru lani rodilo le okoli 2400 otrok. Kakšne bodo prave številke, bomo šele videli, že zdaj pa je jasno, da število rojstev še naprej upada.
Prebujenska agenda se po zmagi Donalda Trumpa v ZDA vse bolj razkraja
V zadnjem letu prihaja predvsem na Zahodu so političnega in kulturnega preobrata. Levo liberalna politična agenda, ki je dobra tri desetletja suvereno obvladovala zahodno družbo, je vsak dan bolj diskreditirana, skupaj z njo pa tudi njen strupeni izrastek, kulturni marksizem, ki se izraža v tako imenovani kulturi prebujenstva. Omenjeni preobrat sicer ni šokantna revolucija, ki bi čez noč sesula celoten sistem v prah. Gre za počasnejši proces, ki zdaj tu, zdaj tam razkraja sistem, ki je predolgo zastrupljal zahodno družbo. Zmaga Donalda Trumpa na lanskih novembrskih volitvah je bila šok, ki je stresel ves svet. Bila je znak, da se obetajo velike spremembe, politične, geopolitične, in kot rečno, tudi družbene in kulturne. Trump je vnaprej napovedal, da namerava počistiti ameriško »globoko državo«, političnobirokratski mastodont, ki je sam sebi namen in duši vsakršen napredek. Takšni mastodonti obstajajo v vseh zahodnih državah, takšni mastodonti so tudi mednarodne organizacije od OZN do Evropske unije in vse vmes ter ob strani. Redko kdo si upa spopasti se z njimi, ker je čiščenje takšne kloake gigantsko delo. Ta čas je najodmevnejši borec proti globoki državi argentinski predsednik Milei in Trump je že napovedal, da se namerava zgledovati po njem. Milei je tako že obiskal Trumpa v njegovi rezidenci Mar-a-Lago, kjer je delil s Trumpovo ekipo svoje izkušnje iz boja proti globoki državi.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Stane Granda, Borut Korun in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
