Piše: G. B.
V novi številki Demokracija preberite, o čem vse je v prejšnjem režimu Služba državne varnosti oziroma Udba obveščala zadnjega šefa slovenske partije Milana Kučana. Opozarjamo na škandalozno dvoličnost levičarjev, ki se je pokazala v primeru domnevno sporne naslovnice Demokracije. Pišemo o tem, kako migracije spreminjajo demografsko podobo Slovenije. Objavljamo intervjuje z dr. Dimitrijem Ruplom, dr. Ignacijo Fridl Jarc in Patricijo Simonič Rijavec. Z Demokracijo boste vedeli več.
»V knjigi Milana Kučana seveda ne obravnavam kot žrtve tajne policije, pač pa kot prejemnika številnih njenih poročanj in v obdobju 1986 do 1989 celo kot njenega političnega poveljnika,« zapiše Igor Omerza v nedavno izdani knjigi z naslovom Milan Kučan in Udba. V knjigi s podnaslovom Kronologija tajnega poročanja in pojavljanja (1969–1990) je publicistu Igorju Omerzi kljub uničevanju arhivov Udbe v času demokratične spremembe leta 1990 oziroma kulturnega genocida, kot ga poimenuje Omerza – tega sta zapovedala šef tajne politične policije Ivan Eržen 7. 3. 1990 in notranji minister Tomaž Ertl 19. 4. 1990, to je le 11 dni po zmagi Demosa – , uspelo nazorno prikazati vso zločinsko razsežnost početja komunistične tajne policije Udbe oziroma Službe državne varnosti. Ta je bila v službi komunistov in je zanje podrobno zbirala informacije o vseh tistih, ki so jim bili kakorkoli nevarni. Poročila je pošiljala najvišjim predstavnikom komunističnega režima in med njimi je bil od svojih mladih let naprej tudi Milan Kučan.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Sporna« naslovnica Demokracije razgalila strahotno dvoličnost levičarjev
Naslovnica 51. številke Demokracije je dvignila ogromno prahu med levičarji. Terjajo celo kazenske ukrepe in ukinitev našega tednika. Dejansko pa so mu s tem naredili samo dodatno reklamo. Morda je težava v tem, da je naslovnica, na kateri se je trojica najbolj razvpitih poslank Gibanja Svoboda – to so Urška Klakočar Zupančič, Lena Grgurevič in Tamara Vonta – prikazana kot nekakšna karikatura, ker so oblečene v »gestapovske« uniforme opremljevalca Huga Bossa, vladajočo koalicijo doletela v najbolj občutljivem trenutku. Ob izteku leta 2024 je namreč državni zbor dokončno potrdil zakon, ki prepoveduje uporabo nacističnih in fašističnih simbolov (ne pa tudi komunističnih), kar je doslej najbolj razvpit projekt borčevskega zgodovinarja in poslanca Martina Premka. No, slednji ne bo mogel reči, da se na naslovnici vidijo nacistični simboli, medtem ko je že pred leti Mladina objavila naslovnico Janeza Janše v nacistični uniformi z dvignjeno roko, na tej uniformi pa je zelo viden znak nacionalsocialistov − kljukasti križ.
Poročilo o delu Centra za varovanje in zaščito ter poskus diskreditacije tožilke
Poročilo o izrednem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito je v pomembnejših delih počrnjeno, s tem pa so zakrite pomembne informacije. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar obljublja reševanje zadev v centru menda s povsem nepotrebno reorganizacijo. S tem želijo prikriti, da so stanje »zakuhali« Golob, Poklukar in nezakonito imenovani generalni direktor policije Senad Jušić. Specializirana okrožna državna tožilka Mateja Gončin pa je ogrožena. Specializirana okrožna državna tožilka Mateja Gončin je v decembrski oddaji Tarča na Televiziji Slovenija prekinila medijski molk in se odzvala na očitke iz poročila o izrednem pregledu dela Centra za varovanje in zaščito. Sporočila je, da so navedbe v poročilu neresnične, skrb zbujajoče in poskus njene diskreditacije. Napovedala je nove postopke in kazenske ovadbe.
Intervjuja: dr. Dimitrij Rupel in dr. Ignacija Fridl Jarc
»Očitno Trumpova vrnitev pomeni veliko spremembo, ki je bila doslej le hipoteza: NATO, EU, islamisti, Ukrajina, Putin, Kitajska, LGBT, migracije … Kot da bi ti problemi komaj čakali, da se jih nekdo loti. Sicer pa gre za veliko svetovno spremembo, ki sem jo že večkrat omenil: prišel je konec konca hladne vojne, govori se celo o tretji svetovni vojni. Najbolj me seveda zanima, kaj te spremembe pomenijo za Slovenijo. Če poslušam Levico, se zdi, kot da se je treba upreti spremembam,« je za Demokracijo povedal dr. Dimitrij Rupel.
»V našem mandatu so na ulici pred ministrstvom za kulturo na mize napisali naša imena in jih polili z rdečo barvo. Tožilstvo je našo prošnjo za postopek zavrnilo, češ da gre za umetniški dogodek brez znakov ogrožanja naše varnosti. Nikogar v neodvisni veji oblasti ni brigalo, kaj preživlja moja družina, zlasti kakšen šok je s tem klicem po moji krvi doživela moja mama, ki je pred nekaj manj kot osmimi desetletji zrla, kako ji je UDBA pred njenimi očmi v glavo ustrelila očeta,« pa je v intervjuju za Demokracijo povedala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Računsko sodišče RS o spornem financiranju STA; revizorji pritrdili Urbaniji
Revizorji Računskega sodišča RS so pritrdili stališčem nekdanjega direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje Uroša Urbanije, ko je v letih 2020 in 2021 ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) i n zahteval račune v skladu z zakonodajo. Deležen je bil velikih nasprotovanj, Nataša Pirc Musar pa je s prijateljico Katarino Bervar Sternad zoper Urbanijo vložila celo kazensko ovadbo. Zdaj se je zavila v molk. Molči pa tudi vedno glasna in izstopajoča Asta Vrečko, ministrica za kulturo, ki ji je računsko sodišče zdaj naložilo pripravo novega zakona o STA. Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost vlade, urada za komuniciranje, ministrstva za kulturo, ministrstva za finance in Slovenske tiskovne agencije (STA) pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe zagotavljanja informacij o dogodkih v državi in po svetu v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2023. Po mnenju revizorjev navedeni pri tem niso bili učinkoviti. Kot je znano, gre predvsem za leti 2020 in 2021, ko je vladni urad za komuniciranje vodil Uroš Urbanija in zahteval, da se pri plačevanju upoštevajo veljavna pravila.
Uvažanje tretjega sveta in povzročanje demografskih sprememb po zakoniti poti
Danes marsikdo opozarja na problematiko nezakonitih migracij, s katero se dnevno sooča tudi Slovenija. Gre pravzaprav za neke vrste stalno krizo, ki pada in narašča. Bruselj tako v paktu o migracijah in azilu obljublja bolj korenito spopadanje z nezakonitimi migraciji, hkrati pa tudi urejanje zakonitih migracij ter urejene poti in postopke za prišleke iz oddaljenih dežel. Vendar pa so zakonite ali »urejene« migracije iz demografske in etnokulturne perspektive enako, če ne še bolj škodljive za evropsko biokulturno dediščino. Evropska mesta postajajo vse bolj tuja avtohtonim prebivalcem. Temu smo počasi priča tudi v Sloveniji. Evropejci se soočajo z vedno novimi valovi migrantov, ki večinoma stopajo v Evropo zakonito. Za demografsko sliko in prihodnost stare celine pa imajo tako zakonite kot nezakonite migracije isti dolgoročen učinek. Mar bo, če nas bodo v naših starodavnih domovinah zamenjali tujci iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije, pomembno, ali so prišli s pomočjo tihotapcev ali pa so jih uvozile globalistične elite? Glede stanja v Sloveniji lahko ugotovimo približno število zakonitih migrantov iz uradnih statistik Vlade RS o podeljevanju stalnih in začasnih dovoljenj za prebivanje.
Feministična revolucija uničuje otroke
Množičen odhod žensk v službo je zasejal seme uničenja zahodne civilizacije, ker je odtrgal žensko od otroka v času, ko jo otrok razvojno najbolj potrebuje. Šlo je za v zgodovini še neznan socialni eksperiment in danes se vse bolj občutijo njegove uničujoče posledice.V skladu z ideologijo radikalnega feminizma ženska ni feministka oz. del gibanja, če se ne odloči za poslovno kariero, če torej ostane doma in opravlja tradicionalno materinsko vlogo, medtem ko moški družino preživlja. Ideja, da mora imeti emancipirana ženska poslovno kariero vse življenje in biti v tem smislu enaka moškemu, je ekstremističen pogled na razmerje med spoloma. Emancipirana ženska lahko službo v času materinstva brez težav opusti, da se posveti otroku v letih, ko jo najbolj potrebuje, in kariero nadaljuje kasneje.
Poblazneli priseljenec iz Savdske Arabije sejal smrt na božičnem sejmu v Magdeburgu
Kot storilca so policisti identificirali petdesetletnega Taleba al-Abdulmohsena, po rodu iz Savdske Arabije, ki pa v Nemčiji živi že od leta 2006. Abdulmohsen živi v Bernburgu, ki je od Magdeburga oddaljen okoli petinštirideset kilometrov, po poklicu je psihiater in je bil zaposlen kot psiholog in psihiater v zaporniškem oddelku klinike v Bernburgu. V Nemčiji živi kot azilant, kot politični begunec iz Savdske Arabije. Savdijci so vsej trikrat zahtevali njegovo izročitev, češ da gre za nevarnega terorista in kriminalca, a je Nemčija zavračala njegovo izročitev iz »humanitarnih razlogov«. V domovini naj namreč ne bi bil deležen poštenega sojenja. Migrantoljubski nemški politiki in z njimi povezani mediji so takoj začeli razglašati, da je Abdulmohsen ateistični odpadnik od islama, da je tihotapil druge odpadnike od islama iz Savdske Arabije in zalivskih držav v Evropo in so ga zato preganjali Savdijci, da je bil zagrenjen, ker je Nemčija preveč mlačna do islamistov, da gre za skrajnega desničarja, ki je na spletu izražal simpatije do Izraela, ZDA, AfD, Trumpa, Muska, da gre za »militantnega islamofoba«, kar naj bi tudi dokazovali njegovi tviti, in tako naprej.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marko Puš, Vida Kocjan, Matevž Tomšič, Andrej Umek, Stane Granda, Štefan Šumah, Gašper Blažič in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
