Piše: Petra Janša
Maruša Babnik, mestna svetnica Mestne občine Ljubljana in nova poslanka, v intervjuju povezuje bogate izkušnje učiteljice, mame štirih otrok in lokalne političarke z delom v državnem zboru. S poudarkom na praktičnem posluhu za ljudi predstavlja svoje poglede na razbremenitev dela, zdravstvo, šolstvo, transparentnost ter ključne izzive Ljubljane.
DEMOKRACIJA: Gospa Babnik, v državno politiko prihajate z bogatimi izkušnjami iz lokalnega okolja. Kako vam to poznavanje lokalnih razmer pomaga pri novi poslanski funkciji in v čem vidite največje razlike med odločanjem na občinski in državni ravni?
Maruša Babnik: Sem žena, mama štirih otrok, po izobrazbi profesorica in dolgoletna učiteljica. Večino svojega poklicnega življenja sem namenila delu z otroki in mladimi, tudi z otroki s posebnimi potrebami. Naučila sem se poslušati ljudi, iskati rešitve in nikoli ne obupati, kadar se zdi, da spremembe niso mogoče. Enako vodilo me spremlja tudi v politiki. Kot mestna svetnica Mestne občine Ljubljana sem skoraj vsak dan na terenu. Pogovarjam se z ljudmi, spremljam projekte in slišim za težave, ki jih občani pogosto rešujejo več let. Ko danes sedim v poslanskih klopeh državnega zbora, zelo dobro vem, da se vsaka odločitev, sprejeta v Ljubljani na državni ravni, prej ali slej odrazi v življenju ljudi v lokalnih skupnostih. Zato nikoli ne razmišljam samo o členih zakonov, ampak predvsem o njihovih posledicah za državljane.
Lokalna politika človeka nauči odgovornosti. Občan pride k mestnemu svetniku zato, ker ga zanima, zakaj cesta še vedno ni obnovljena, zakaj otrok ni dobil mesta v vrtcu, zakaj prostorski postopki trajajo predolgo ali zakaj si mlada družina ne more privoščiti stanovanja.
Razlika med lokalno in državno politiko je predvsem v odgovornosti in dosegu odločitev. Občina rešuje konkretne izzive posameznega okolja, država pa ustvarja sistem.
Sama želim biti glas občin v državnem zboru. Ljubljana se kot glavno mesto srečuje s številnimi posebnostmi, hkrati pa ima velike razvojne izzive.
Nova vlada je napovedala davčne olajšave in razbremenitev dela. Katere ukrepe bi po vašem mnenju morali izpeljati kot prioriteto in zakaj?
Prepričana sem, da je pošteno delo največja vrednota vsake skupnosti. Ljudje, ki vsak dan ustvarjajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke in skrbijo za razvoj države, morajo od svojega dela tudi dostojno živeti. Razbremenitev plač, predvsem srednjega razreda, ki nosi največji del davčnega bremena, bo zagotovo velik izziv. Če želimo ohraniti močan javni sistem zdravstva, šolstva in socialne države, potrebujemo uspešno gospodarstvo. Brez ustvarjenega ni mogoče deliti. Davčna politika mora spodbujati mlade družine, omogočiti lažjo pot do prvega doma in ustvariti pogoje, v katerih se bodo mladi laže odločali za starševstvo. Demografski izzivi niso vprašanje prihodnosti, ampak sedanjosti. V zadnjih letih se je pokazalo, da so slovenski delavci in podjetniki pogosto preobremenjeni z davki in administrativnimi postopki. Posledice so nižja konkurenčnost gospodarstva, odhajanje mladih strokovnjakov v tujino in vse večje pomanjkanje kakovostnega kadra. Država jim mora biti partner, ne ovira.
Zdravstvena reforma ostaja ena ključnih prioritet. Katere spremembe na tem področju so po vaši oceni najbolj nujne in katere bi prinesle najhitrejše izboljšanje za paciente in zaposlene?
Ko človek zboli, ga ne zanima politika. Pomembno mu je, ali bo pravočasno prišel do zdravnika in dobil kakovostno zdravljenje. Takrat občuti, ali država deluje ali ne.
Prepričana sem, da moramo bistveno okrepiti primarno zdravstveno raven, saj se tam rešuje največ zdravstvenih težav. Družinski zdravniki, pediatri in zdravstveni domovi morajo biti dovolj kadrovsko okrepljeni, da bodo ljudje do zdravstvene pomoči prišli hitro in pravočasno.
Veliko pozornosti moramo nameniti zaposlenim. Zdravniki, medicinske sestre, terapevti in drugo zdravstveno osebje opravljajo izjemno odgovorno delo. Če želimo zadržati najboljše kadre v Sloveniji, jim moramo zagotoviti dobre delovne pogoje, možnosti strokovnega razvoja in primerno vrednotenje njihovega dela. Digitalizacija in boljša organizacija zdravstvenega sistema bosta pripomogli k boljši odzivnosti in predvidljivosti.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
