16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

V novi Demokraciji preberite intervju: Dr. Boštjan M. Turk: »Fant od naše Tine je zabaven. On je boljši komik od Šarca«

Piše: Petra Janša

O nedavnem izidu volitev v Franciji, radikalnem islamu, volilnem sistemu in vzponu Levice, (ne)delu Golobove vlade, nedelujočem pravnem sistemu v Sloveniji, Jetnikih svobode, štirih jezdecih apokalipse in novemu razredu smo se pogovarjali z dr. Boštjanom M. Turkom, odličnim analitikom političnih razmer tako pri nas kot v tujini.

Gospod Turk, glede na to, da poznate od blizu življenje v Franciji, lahko za naše bralce komentirate izid zadnjih volitev v tej državi?

Ne glede na to, da vsi govorijo, da je zmagala stranka Mélenchona oziroma tako imenovana levičarska Nova ljudska fronta, to seveda ni res. Zmagala je stranka Marine Le Pen oziroma stranka Jordana Bardellaja, ki je dobila 10 milijonov glasov, kar je za slovenske razmere nekaj nepredstavljivega, medtem ko je drugouvrščeni Mélenchonov blok dobil 7,5 milijona glasov. Gre za razliko 2,5 milijona glasov, kar je tudi za Francijo ogromno. Samo volilni sistem je tak, da so se v drugem krogu parlamentarnih volitev povezali med sabo tisti, ki so popolnoma nepovezljivi – to je Mélenchonova Nova ljudska fronta ter Macronova sredinska stranka sinteze kapitala in socialističnih idej, kot je naš osmi marec. Potem je seveda glede na volilni izid dalo to, da ima francoski Nacionalni izbor Marine Le Pen neproporcionalno manjše število poslancev v narodni skupščini, kot bi ga sicer moral imeti glede na število glasov.

Se pravi, da je volilni sistem omogočil tak rezultat?

Ja. Je pa dejstvo tudi to, da nobena od teh skupin nima večine in da je stvar popolnoma nepredvidljiva. Še očitnejše dejstvo pa je, da nobena večina ne more nastati, ker med Marconovo renesanso in republikanci ter Mélenchonovo Novo ljudsko fronto ni nobenega skupnega imenovalca. Mélenchon je namreč neki protokomunist, leta 1968 je bil pripadnik študentske komunistične organizacije, sodeloval je v vseh teh procesih revolucij ’68, ki jo popisuje moja prejšnja knjiga Vojna za mir. Je proruski, mislim, da je bila njegova stranka Nepokorjena Francija edina, ki ni obsodila pokola 7. oktobra lanskega leta, in edina, ki podpira Hamas. Macron je njegovo popolno nasprotje – je za Ukrajino oziroma celo v zadnjem času intenzivno sodeluje pri pomoči Ukrajini, je za Izrael. Mélenchonova ideja je, da bi obdavčil vse, kar je nad 400.000 evrov, z 90 odstotki. Mélenchon bi torej najprej obdavčil  svojega eventualnega koalicijskega partnerja Macrona, za katerega vemo, da si je nabral kar nekaj milijonov. To je popolna norost, ki se je sedaj pojavila. Bardella je 10. 7. govoril o mogočih predčasnih volitvah, za katere mislim, da postajajo edini realni scenarij.

Kako je mogoče politično sobivanje skrajne Levice in radikalnega islama, če ta sploh obstaja? Nekateri namreč pravijo, da slednjega v EU ni.

Zelo nenavadna trditev, ker se Francija že ves čas bori proti radikalnemu islamu. Prejšnji avstrijski kancler Sebastjan Kurz je nastopil zoper radikalni islam, zaprl vse vse mošeje, v katerih se je pojavljal radikalni islam, nastopil je celo proti političnemu islamu, vsi, ki so bili obsojeni zaradi dejanj, povezanih z radikalnim islamom, so tudi po izpustu iz zapora bili deležni posebnih obravnav, se pravi elektronskega nadzora. Tako da radikalni islam seveda obstaja. Odgovor na to vprašanje je sledeč: to je nastalo v glavah neomarksistov, te kaviarlevice in bruseljske rdeče-modre birokratske buržoazije.  Povedal bom primer iz leta 1979. Kot veste, je prišlo do revolucije v Iranu, ki jo danes vsi poznamo kot islamsko revolucijo. Napravili so jo trije deležniki. Najmočnejši deležnik je Homeinijeva radikalna  Muslimanska bratovščina, drugi deležnik je bila Komunistična partija Irana in tretji so bili tako imenovani zahodni liberalni intelektualci, ki so se že takrat navduševali nad podobnimi zadevami, kot se danes ta intelektualna dekadenca na Zahodu navdušuje nad LGBT, in to v oblikah, v katerih je to obstajalo. Ko je Homeini zmagal, in to je zdaj scenarij, ki se bo seveda ponovil v Evropi, je dal vse komuniste, predvsem pa vodstvo, nemudoma fizično likvidirati. Kaj pa je naredil s tako imenovanimi zahodnimi intelektualci,  ki so se zavzemali za tako imenovano LGBT? Vse je dal likvidirati, tiste, ki so se zavzemali za homoseksualce, pa je dal pometati z visokih nadstropij. Mélenchon in drugi nimajo pojma, kaj je islam. Islam ima največ spoštovanja do ljudi, ki verujejo. V očeh muslimana je človek, ki ne veruje, nižja kreatura. Še posebej pa so muslimani alergični, kar se je v Sloveniji že nekajkrat pokazalo na karkoli, kar prizadeva integriteto človeka – se pravi na LGBT in na splav. To pa smatrajo kot poseben napad na človekovo dostojanstvo in temu primerno reagirajo. In prav to se bo zgodilo, ko bo islam dobil večino. Najprej bo odstranil ljudi, ki so ateisti, in bruseljsko birokratsko rdeče-modro buržoazijo ter vso evropsko levico. Islam najmanj motijo tisti, ki nominalno nastopajo zoper radikalni islam, ker to ne zadeva bistva islama. Ateizem in LGBT pa zadevata bistvo islama.

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine