Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi. V njej opozarjamo, da smo soočeni s fenomenom t. i. Potemkinovih vasi z vladnim lažnim olepševanjem slovenske realnosti. Bili smo na predstavitvi zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek − Novi prispevki za slovenski pomladni program. Razkrivamo, kako pod sedanjo vlado dobro služijo podjetja, ki so povezana s predsednikom vlade Robertom Golobom. Objavljamo tribuno dr. Antona Stresa »Med razumom in ideologijo«. V intervjujih sta spregovorila ekonomist dr. Anže Burger ter politolog Vančo K. Tegov. Z Demokracijo boste vedeli več!
Robert Golob je že svojo najnovejšo politično kariero začel z lažmi. Najprej je lagal, da ga je Janševa vlada odstavila z mesta predsednika uprave državnega podjetja Gen-I. Dejansko pa mu nadzorni svet ni podelil novega mandata. Nato je lagal o višini svoje plače. Pred kamerami nacionalne televizije je kazal neki list o 7.000 evrih plače, dejanski podatki so bili nekajkrat višji. Prikrival je tudi izplačila visokih nagrad v Gen-I, da o lažeh glede domnevne kraje identitete v romunski podružnici Raiffeisen bank niti ne govorimo. Prikrival je poslovalnice Gen-I na Balkanu, prek katerih se je pretakal denar, denarne mule so dvigovale velike vsote gotovine. To je le nekaj primerov, ki smo jih izpostavili za lažje razumevanje današnjega stanja, ko vlado vodi t. i. novi obraz globoke države Robert Golob. Mimogrede, zadnji teden pred aprilskimi volitvami leta 2022 so ga skrili, domnevno zaradi bolezni, v soočenja se je oglašal iz neke garaže v Solkanu, kot so takrat govorili bolje poučeni. Sicer pa Golob ni bil novi obraz, kot to še danes prek družbenih omrežij razširjajo nekateri. Bil je član LDS, nato Stranke Alenke Bratušek in Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Speča celica torej, pripravljena na poziv.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
V Demokraciji še preberite:
Slovenski nacionalni program 2.5: Bomo dosegli soglasje za nov korak?
V četrtek, 20. marca, je zavod Katedrala svobode predstavil nove prispevke za »slovenski pomladni program«, kot so zapisali v vabilu. Šlo naj bi za razširjeno dopolnitev slovenskega nacionalnega programa iz leta 1987. Spomnimo: v začetku leta 1987 je izšla 57. številka Nove revije, v kateri je šestnajst piscev predstavilo prispevke za slovenski nacionalni program, kar je bila logična posledica močnega vrenja med razumniki. To je rezultiralo že leta 1986 s posebno izdajo Revije 2000 (in njej sorodnih revij, kot so bile Bilten, tj, kasnejši Tretji dan, Zvon itd.). Izid prispevkov za slovenski nacionalni program je imel velike posledice, saj je na njegovi podlagi nastalo gradivo za novo slovensko ustavo (izšlo leto kasneje v okviru Časopisa za kritiko znanosti) ter Majniška deklaracija leta 1989 in nato še program Demosa. Tudi kasneje se je – ob neuspeli tranziciji – bitka za uresničitev neizpolnjenih načrtov slovenskega nacionalnega programa nadaljevala.
Dr. Anton Stres: Med razumom in ideologijo
Moderna država ni samodejna ali samonikla naravna, nagonska tvorba. Moderna država je zavestna idejna in kulturna stvaritev. Nastala je in se oblikovala s premišljenih humanističnih izhodišč, katerih temelj je zavest o človekovem dostojanstvu in vseh drugih vrednotah, ki iz tega dostojanstva izhajajo. Korenina te zavesti je judovsko-krščanska vera v človekoljubnega Boga, ki je človeka ustvaril po svoji podobi in ga za večno ohranitev te bogupodobnosti tudi osvobodil. Vse do sredine 20. stoletja so te vrednote bile nesporne, in četudi se jih niso vsi vedno držali, njihove veljave ni nihče spodbijal. Kljub vsej prometejski samozavesti je tudi moderni človek sprva še priznaval meje, pred katerimi se njegova spreminjevalna, manipulacijska ali pa ustvarjalna – kakor hočete – domišljija in moč morata ustaviti. Ko pa je enkrat začel Nietzsche ponavljati, da ni nič res in je zato vse dovoljeno, so se začeli majati sami temelji naše kulture. Nanjo smo bili nekoč pred svetom ponosni, vrednote zahodne civilizacije smo celo izvažali, danes pa nas prihajajo od drugod spodbujat, naj se jih držimo.
Intervjuja: dr. Anže Burger in Vančo K. Tegov
»Prišlo bo do ohladitve gospodarske rasti, morda celo recesije v ZDA, sledil bo val dolžniških kriz v državah v razvoju, ki so visoko zadolžene. Posledično pričakujem zaostrovanje protekcionističnih ukrepov s strani Trumpa ter še večje napade na integriteto monetarne politike in institucij v ZDA. V EU pričakujem nov val zadolževanja za oborožitev in naslednjo ekspanzivno fiskalno politiko v primeru znižanja gospodarske rasti. Razplet vojne v Ukrajini bo v tem scenariju igral ključno vlogo za EU,« napoveduje ekonomist dr. Anže Burger.
Politolog Vančo K. Tegov pa je komentiral aktualne razmere v Srbiji in Makedoniji, predvsem po zadnji tragični nesreči v Kočanih. Napoveduje »reset« makedonske družbe. »Na žalost je tako, čeprav nerad pritrdim tej predpostavki. Prevečkrat do sedaj se je morala zgoditi tragedija, da je predramila tamkajšnje ljudi. Imam to srečo, da sem kratko obdobje (pet let) živel med njimi in dodobra spoznal njihovo miselnost in strukturiranost. Velikokrat je njihovo osnovno gibalo kakšen iracionalen moment,« je dejal.
Prihodki Borzena so pod Golobovo vlado močno narasli
Prihodki Borzena so začeli enormno naraščati, posledično tudi dobiček, saj je bil ta v letu 2023 s 5,33 milijona evrov glede na prejšnje leto višji že 35 odstotkov. Podatki o poslovanju za leto 2024 javno še niso dostopni. Borzen je za Goloba zelo pomemben predvsem zaradi njegovega lastništva družbe Star Solar. Gre za podjetje, ki je včasih veljalo za podjetje v lasti družine Golob, oktobra 2023, v času, ko je bil Golob že predsednik vlade, pa je lastništvo v celoti prešlo na Roberta Goloba. Za direktorico podjetja je sprva imenoval komaj polnoletno hčerko Luno, kar javnosti ni dobro sprejela. Direktorica podjetja Star Solar je zdaj Maksimilijana Polak. Od leta 2013 je bila zaposlena v Gen-I, nato jo je Golob imenoval za državno sekretarko v svojem kabinetu, zadolženo za dialog s civilno družbo (nevladnimi organizacijami) in koordinacijo državljanskih pobud. Maja 2024 je zapustila mesto državne sekretarke, takoj po razrešitvi pa jo je Golob imenoval za direktorico podjetja Star Solar. Po njenih navedbah pa naj bi bila zaposlena v Gen-I, kar pomeni, da gre njena plača v breme Gen-I in ne Star Solarja. Po teh Golobih manevrih z Borzenom in Star Solarjem pa je jasno, da so se izplačila Golobovemu podjetju iz Borzena precej povečala.
Prenova učnih načrtov: Nova znanja ali predvsem nove obremenitve?
Slovenija se je že leta 2021, v času tretje Janševe vlade, z Načrtom za okrevanje in odpornost (NOO) zavezala k prenovi izobraževalnih programov na ravni ključnih programskih dokumentov, to je učnih načrtov oziroma katalogov znanj. Prenova izobraževalnih programov se je začela leta 2022 s sprejetjem temeljnih dokumentov: izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji ter izhodišč za prenovo kurikuluma za vrtce. Pozneje so bila sprejeta še izhodišča za prenovo katalogov znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Že tedaj se je kazala potreba po aktualizaciji temeljnih vsebin računalniškega in informacijskega znanja oziroma tistih znanj, ki jih je treba zajeti v prenovljenih učnih načrtih, ter učinkovitejšem prehajanju med stopnjami izobraževanja pri poklicnem in strokovnem izobraževanju, pa tudi potreba po boljši usklajenosti z zahtevami trga dela za lažji prehod učečih se na trg dela.
Še vedno nimamo zakona o vojnih odškodninah
Prah je nadaljeval: »Ob začetku druge svetovne vojne, ko so Nemci napadli Jugoslavijo leta 1941, je oče na tovarno napisal listek, da tukaj poslujejo izključno v slovenskem jeziku. In to ga je ‘koštalo’, da so ga med prvimi aretirali in zaprli v Begunje, kjer je današnja Psihiatrična bolnišnica. Bil je res zaveden Slovenec in antifašist.« Po dveh mesecih aresta so zapornike preselili v takratne Škofove zavode v Šentvid. Po spletu srečnega naključja se je oče z ženo in s tremi otroki izognil begunstva v Srbijo. Med nemško okupacijo so morali svojo hišo v Kranju zapustiti, saj so jo zaplenili nemški gestapovci in se vanjo tudi naselili. 9. maja 1945 se je oče z družino iz Ljubljane vrnil v domači Kranj. »Naša hiša je bila totalno izropana, samo parket in lončene peči so ostali. Vse so pokradli in odpeljali,« nam je pripovedoval Prah in dodal, da so bile v hiši avstrijske družine.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Lucija Kavčič, Petra Janša, Aleksander Rant, Vasko Simoniti, Stane Granda in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
