Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o osemdeseti obletnici povojnih pobojev, ki so jih zagrešili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita. Objavljamo pričevanja redkih preživelih. Analiziramo tri leta delovanja Golobove vlade in opozarjamo, kako pod sedanjo nesposobno vlado konkurenčnost Slovenije pada. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando o političnem dogajanju v Sloveniji pa političnim analitikom dr. Sebastjanom Jeretičem.
Pred osemdesetimi leti se je na naših tleh zgodil množičen zločin, ki so ga zagrešili komunisti pod vodstvom jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita. Stotine grobišč je še vedno neraziskanih, morilce pa nekateri še vedno častijo kot heroje. Tako tudi zločinsko ideologijo, ki je pokolu botrovala. V teh dneh mineva osemdeset let, odkar so komunisti po koncu druge svetovne vojne na slovenskih tleh pomorili okoli sto petdeset tisoč ljudi, tako vojnih ujetnikov kot civilistov. Med njimi so bili Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Nemci, Madžari, Italijani … Zločinci so žrtve pometali v kakšnih sedemsto množičnih grobišč, od katerih je velika večina še neraziskana. A tudi žrtve iz nekaterih raziskanih množičnih morišč še dandanes niso dostojno pokopane. Ideološki dediči komunističnih zločincev delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi zločine čim bolj minimizirali, in če se le da, upravičili.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Tretja obletnica prihoda Goloba na oblast: v znamenju koalicijskega delirija
Ob tretji obletnici nastopa vlade je bila tiskovna konferenca v vladnem tiskovnem središču, izkazalo pa se je, da si – razen redkih izjem – predstavniki medijev niso upali postavljati neprijetnih vprašanj. Tiskovne konference se je udeležil tudi avtor vrstic, ki jih berete (čeprav ni pogost obiskovalec tiskovnih konferenc). Opazilo se je, da so predstavniki vlade in večina novinarjev na »ti«, zelo domači med seboj torej. Kakšnega posebnega učinka tiskovna konferenca ni imela, razen hvalisanja zlasti premierja Roberta Goloba, nekaj več zadržanosti Matjaža Hana, ki se je trudil dopovedovati, da bo gradil na zmagi leve sredine in da lahko Golob računa nanj tudi v novem mandatu, pa nekaj ostrine Aste Vrečko, ki je pred javnostjo potarnala zaradi težav z zdravjem in menda po tiskovni konferenci celo obiskala urgenco (o čemer so dominantni mediji pompozno poročali). Golobu in Hanu smo postavili vprašanje glede gospodarskega stanja in podatkov, da se navdušenje tujih vlagateljev nad Slovenijo zaradi visokih davčnih obremenitev vse bolj ohlaja, domače investitorje pa tako rekoč izganjajo iz države, pri čemer smo spomnili Goloba tudi na njegove kontroverzne izjave in odziv prvega moža NLB Blaža Brodnjaka, ki ga je prav v tistem času portal Necenzurirano maščevalno naskočil.
Intervjuja: dr. Stane Granda in dr. Sebastjan Jeretič
»Tudi v pogledu odnosa do morilcev so zadeve zelo tragične. Pred leti je dr. Marka Vrhunca, političnega komisarja taborišča smrti v Šentvidu, Janković imenoval za častnega meščana Ljubljane. Kot je znano iz pričevanj preživelih iz tega in teharskega taborišča, so bili prav politični komisarji in njihovi oznovci najbolj kruti ter so krutost zahtevali tudi od partizanov stražarjev. Letos je postal častni meščan dr. Danilo Türk, avtor zgodovinske izjave o drugotnem pomenu povojnih umorov. Očitno postaja Kučanov naslednik oziroma novi šef stricev iz ozadja,« je v prvem delu obširnega intervjuja za Demokracijo dejal znani zgodovinar dr. Stane Granda, s katerim smo se pogovarjali ob 80-letnici konca druge svetovne vojne.
Za Demokracijo je spregovoril tudi politični analitik dr. Sebastjan Jeretič, ki je komentiral dogajanje znotraj SD. »Najlaže je sovražnika v levem bloku oblatiti s tem, da izraziš »nevarnost«, da bo opustil to toksično polarizacijo, ki duši slovensko politiko. No, Uroš Jauševec je bil nekoč del ekipe, ki se je z Borutom Pahorjem hotela izvleči iz te bolezni. Kasneje pa se je pokazal kot skrajnež, ki je sedaj še zagrenjen, ker nima nobene resne vloge,« je med drugim dejal.
Konkurenčnost Slovenije pod Golobovo škodljivo vlado pada
Ključni razlogi za padec konkurenčnosti so negotovost davčne politike, administrativne ovire in regulacije, težave z vladavino prava in učinkovitostjo javnega sektorja, povečanje javne porabe in neuresničene reforme. Po ugotovitvah IMD se v slovenskih podjetjih soočajo s pomanjkanjem predvidljivosti glede obdavčitve dela in kapitala. Nadalje se postopki kljub napovedim vlade o debirokratizaciji za podjetja niso bistveno izboljšali. Veliko težavo predstavljajo tudi dolgotrajni sodni postopki, zapletenost postopkov javnega naročanja in pomanjkanje strateškega upravljanja. Ugotavljajo tudi, da se številne investicije v času zdajšnje vlade ne izvajajo transparentno (pregledno) ali se izvajajo počasi. Slednje je še posebej opazno po poplavah avgusta 2023. Med neuresničenimi reformami pa omenjajo pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo, ki so bile napovedane, vendar ostajajo večinoma v fazi načrtov.
Koalicija zavrnila predlog zakona SDS o pokojninah
Koalicijske stranke (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so prejšnji teden zavrnile predlog zakona Slovenske demokratske stranke (SDS) o nehanju veljavnosti zakona iz leta 1974 o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ter spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog so obravnavali na izredni seji državnega zbora 27. maja 2025, kjer je 45 poslancev glasovalo proti nadaljnji obravnavi, 21 pa jih je predlog podprlo. Odpravo privilegijev so podprli v SDS in NSi, trije poslanci iz vrst Demokratov (Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak) pa so bili v parlamentarni dvorani, a svoje navzočnosti niso prijavili in posledično tudi glasovali niso. Slednje je na družbenih omrežjih razkril poslanec Zvone Černač (SDS). SDS je želela odpraviti neupravičene privilegije v pokojninskem sistemu. Opozorili so, da zakon iz leta 1974 omogoča podeljevanje posebnih pokojnin brez jasnih in transparentnih meril, kar je že leta 2010 kritiziralo Računsko sodišče RS.
V Vinici potekalo že 6. srečanje podpornikov Nova24TV in Demokracije
Prvi govorec je bil nekdanji odgovorni urednik Demokracije, novinar, urednik Demokracije Magazina in televizijski voditelj Jože Biščak. Govoril je o preganjanju in zatiranju drugače mislečih ter izpostavil, da so danes v Sloveniji na oblasti zlobneži in pokvarjeni nevladniki, »ki niso drugega kot parazitske pijavke«. Slednji preganjajo Demokracijo in Nova24TV, ker gre za medija, ki v nasprotju z osrednjimi mediji ne manipulirata in ne selekcionirata novic: »Mi verjamemo v tisto, kar vidimo, ljudje na levici pa vidijo tisto, v kar verjamejo«, je izpostavil Biščak. V nadaljevanju je govoril tudi o absurdnosti tega, da je bil pred nekaj leti ravno na svoj 60. rojstni dan kot takratni urednik Demokracije obsojen na dveletno pogojno kazen, ker naj bi bil žalil nezakonite migrante: »Kako lahko užalim človeka, ki nezakonito, brez dokumentov prestopi mejo moje domovine in s tem krši ozemeljsko suverenost?« se je ob tem vprašal in dodal, da država, ki ne more varovati svojih meja, ni več suverena. A danes imamo oblast, ki hoče ohromiti tiste, ki jim je mar za slovenski jezik, kulturo, tradicijo in vero. »Ampak mi se ne bomo pustili, mar ne?« je bil odločen Biščak in požel bučen aplavz. »Pohabljence, ki nam vladajo, je treba poslati k vragu,« je dejal in pozval zbrane, da na prihodnjih volitvah glasujejo za tiste, ki spoštujejo svobodo govora in demokratične postopke. Proti koncu pa je tudi izpostavil, da Slovenija pripada Slovencem, ne migrantom.
Primer in sodni boj podjetja Euronatura: Gre za korupcijo?
Razkrivamo primer, ki kaže, naj bi v Sloveniji na številnih področjih obstajala korupcija. Na sodiščih, v upravnih enotah, celo na policiji naj bi imele od zakonov in pravice večkrat večjo težo sorodstvene vezi in politične opredelitve. Gre za primer podjetja Euronatura, d. o. o., iz Šempasa, ki sta ga vodila zakonca Niko in Bruna Remec. Ker sta sprva najela in zatem kupila poslovne prostore podjetja Makriss, d. o. o., lastnika katerega naj bi bila Silvestra in Miran Mladovan, sta se znašla v vrtincu sodnih težav, ki so jima načele zdravje in zaradi katerih sta na koncu nehala poslovati. A pravici še ni bilo zadoščeno, saj postopki trajajo že več let. Ta čas sta zaradi vseh krivic pripravljena celo tožiti državo. Euronatura, d. o. o., je podjetje, ki se je ukvarjalo s transportom in prodajo sadja, sadjarstvom in kmetijstvom. Sprva je imelo prostore na Prvomajski ulici v Novi Gorici, a je zaradi dobrega in uspešnega poslovanja kmalu začelo iskati večjo halo. Tako je Niko Remec najel večji prostor na naslovu Vinka Vodopivca 22. Kot nam je razložil, ni poznal lastnikov ali vedel, kdo so. Zaradi tega se tudi ni zavedal, da bosta zaradi tega z ženo imela velike preglavice, ki še danes trajajo. Potem ko so nekaj časa poslovali na novem naslovu, je nekega dne, kot je dejal, nenadoma prišla policija in vse zaprla s policijskim trakom. Kasneje je izvedel, naj bi bil obisk mož v modrem posledica dolgov nekdanjih lastnikov in domnevno celo pranja denarja. Podjetje Makriss, d. o. o., naj bi se bilo namreč znašlo v stečaju.
V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marko Puš, Dominik Štrakl, Gašper Blažič, Matevž Tomšič, Janez Juhant in Jože Biščak.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
