Piše: G. B.
V četrtek, 11. januarja, mineva 21 let od smrti dr. Jožeta Pučnika, znanstvenika, državnika in disidenta, ki je močno zaznamoval prehod Slovenije iz komunistične Jugoslavije v demokratično samostojnost.
Leta 1932 rojeni Pučnik, sicer doma iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, se je prvič v konfliktu s komunistično oblastjo znašel že kot dijak mariborske gimnazije, ko je objavil kritične članke v glasilu Iskanja, zaradi česar so mu prepovedali opravljati zaključni izpit, slednjega je lahko opravil šele po opravljenem služenju vojaškega roka. Nato je študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani in se angažiral v Reviji 57, kjer pa so njegovi članki znova sprožili besno reakcijo režimskega aparata. Leta 1958, tako rekoč ob zaključku študija, je bil obsojen na devet let zapora.
Po petih letih (1963) je bil izpuščen, a že leto kasneje zaradi kritičnega članka o jugoslovanski kmetijski politiki v reviji Perspektive znova obsojen, tokrat na dve leti. Ko je bil leta 1966 izpuščen, se je njegova agonija nadaljevala, saj je ostal brezposeln in z nepriznano univerzitetno izobrazbo. Zato je emigriral v Nemčijo, v Hamburg, kjer je ob delu ponovno postal študent. Leta 1971 je študij zaključil z doktoratom in začel predavati sociologijo v Lünebergu, navezal pa je tudi stik z nemškimi socialdemokrati.
V osemdesetih letih je navezal stike z Novo revijo in začel zanjo pripravljati članke, med drugim tudi za slovenski nacionalni program leta 1987. Malo kasneje se je predčasno upokojil in se naselil v Sloveniji, postal voditelj Demosa in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, neuspešno pa je kandidiral za predsednika predsedstva RS. Kljub temu pa je bil pogonski motor osamosvojitve, njegova izjava na plebiscitni večer (»Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo«) je postala epska. Leta 1992 je bil krajši čas podpredsednik vlade, nato pa med leti 1992 in 1996 državnozborski poslanec. Tudi po umiku iz aktivne politike je bil pozoren opazovalec dogajanja ter se vključeval v civilnodružbeno sfero. Umrl je v Nemčiji, pokopan pa je v Črešnjevcu.
V spomin na Pučnika bodo na ta dan organizirane tudi spominske slovesnosti. Predsednica Sveta Inštituta Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver bo v četrtek skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo ob obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika položila cvetje na grobu in sicer ob 10. uri na pokopališču v Črešnjevcu. Isti dan pa bo ob 15h komemoracija na Trgu republike v Ljubljani.
