Piše: C. R., STA
Slovenska javnofinančna politika v 2023 je po oceni Evropske komisije ekspanzivna v kontekstu visoke inflacije. V Bruslju menijo, da rast tekoče porabe ni skladna s spomladanskimi priporočili. Le delno skladen s fiskalnimi priporočili je tudi celoten proračunski načrt za 2023, ki ga je Slovenija jeseni poslala v Bruselj.
Evropska komisija je danes v okviru jesenskega svežnja dokumentov pri izvajanju t. i. evropskega semestra usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik objavila ocene proračunskih načrtov članic evrskega območja za 2023.
Za Slovenijo, ki spada v skupino držav z nizko oziroma srednjo zadolženostjo, v Bruslju ugotavljajo, da glede na načrte za 2023 – prav te dni sicer DZ sprejema spremembe proračuna za prihodnje leto in proračun za 2024 – država izvaja ekspanzivno fiskalno politiko v kontekstu visoke inflacije.
Skupaj z Litvo, Nemčijo, Estonijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Slovaško Slovenija spada med države, kjer je prispevek trenutne fiskalne politike v celoti k rasti zadolženosti med 0,4 in 2,6 odstotka BDP, medtem ko je neto prispevek povečane tekoče porabe k temu med 0,3 in 1,7 odstotne točke.
V Bruslju menijo, da rast porabe v Sloveniji brez upoštevanja stroškov za obresti ni skladna s priporočili komisije iz maja letos, ki jih je Svet EU potrdil julija.
Takrat je Slovenija, tako kot ostale članice, dobila priporočilo, naj zagotovi, da bo rast iz nacionalnih proračunov financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralnostjo fiskalne politike, kar pomeni, da bodo povečani odhodki kompenzirani s povečanimi prihodki. Pri tem bi morala upoštevati nadaljnjo začasno in ciljno podporo gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za porast cen energije, in pomoč beguncem iz Ukrajine.
Komisija ugotavlja, da povečanje porabe sicer izraža obsežna rezervirana sredstva za pomoč podjetjem zaradi visokih cen energije v prihodnjem letu. Ker pa ukrepi v proračunskem načrtu, ki ga je jeseni vlada poslala v Bruselj, še niso bili v zadostni meri opredeljeni, komisija v tej fazi ne more oceniti, da so ukrepi skladno s priporočili začasni in ciljani na najbolj ranljiva gospodinjstva in podjetja ali pa da so poleg draginjskih ukrepov povezani tudi s pomočjo ukrajinskim beguncem.
Za celoten proračunski načrt medtem komisija ocenjuje, da je delno skladen s fiskalnim delom spomladanskih priporočil. Slovenija je namreč ob tem dosegla le omejen napredek pri uresničevanju priporočil na področju strukturnih reform za večjo vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema, skladno s priporočili pa po drugi strani načrtuje dodatne naložbe v zeleni in digitalni prehod s pomočjo sredstev za okrevanje EU po koronski krizi in kohezijskih sredstev.
V Bruslju na podlagi takšne ocene državo pozivajo, naj zagotovi, da bo spremenjeni proračun za 2023 skladen s priporočili na ravni EU.
Komisija ugotavlja, da je Slovenija hitro uveljavila ukrepe za naslovitev energetske draginje v gospodinjstvih in pri malih odjemalcih, vendar pa naj bi podaljšanje teh ukrepov in sprejetje novih privedlo v dodatno povečanje tekoče porabe ter v rast javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
Zato je pomembno, kot je zapisala komisija, da Slovenija, tako kot druge članice, ukrepe opredelijo bolj ciljano za najbolj ranljiva podjetja in gospodinjstva, uvedejo ali ohrani spodbude za varčevanje z energijo in ukrepe umaknejo, takoj ko se razmere na energetskih trgih umirijo.
Bolj celovito oceno napredka Slovenije bodo v Bruslju predstavili spomladi, ko bodo podali tudi nova priporočila članicam EU.
