Piše: Vida Kocjan
Sedem ustavnih sodnikov se je dvignilo nad ustavo in dopustilo referendum o interventnem zakonu, s čimer so blokirali njegovo uveljavitev. Zakon prinaša nižje davke, višje neto plače, višje pokojnine ter razbremenitve za državljane in gospodarstvo. Ali, kot je dejal dr. Žiga Turk: »Maske so padle.«
Interventni zakon (natančneje zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – ZIURS) je omnibus zakon, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja 2026. Pripravile so ga stranke t. i. tretjega političnega bloka (NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resni.ca), podprli pa so ga tudi poslanci SDS. Posega v deset različnih zakonov na področju davkov, socialnih prispevkov, pokojnin, delovnih razmerij, zdravstva idr. ter uvaja nekatere začasne ukrepe (npr. glede davka na dodano vrednost – DDV). Zakon je bil predstavljen kot odziv na energetsko krizo ter kot spodbuda za konkurenčnost, zaposlovanje in investicije.
Z zakonom, nižjimi davki in drugimi nujno potrebnimi zakonskimi ureditvami za olajšanje življenja državljanov ter gospodarstva se niso strinjali v sindikatih in levičarskih nevladnih organizacijah. Maja so nato zbirali podpise za naknadni zakonodajni referendum. Domnevno naj bi zbrali več kot 47 tisoč neoverjenih podpisov. Te so nato predali v državni zbor, ta pa je sklenil, da referendum zaradi davčnih določb ni dopusten.
Predlagatelji so se nato obrnili na Ustavno sodišče RS, ki je 3. avgusta 2026 sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Za je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti, enega pa, kot kaže, ni bilo. Sodnikov je namreč devet.
Ne o zakonu, temveč o dopustnosti referenduma
Odločali so torej o sklepu o nedopustnosti referenduma, ne pa o zakonu, kot to zdaj poskušajo javnosti predstaviti nekateri akterji, tudi s pomočjo posameznikov, ki so naklonjeni globoki državi in tranzicijski levici, med katerimi so celo nekateri novinarji.
Ustavni sodniki so torej odločili, da je referendum o interventnem zakonu dopusten. Zbiranje potrebnih 40 tisoč overjenih podpisov s 35-dnevnim rokom se bo začelo 1. septembra. Če bodo zbrani, bo državni zbor moral razpisati referendum o celotnem zakonu. Do konca postopka pa zakon ne more začeti veljati.
Najzgodnejši možni termin referenduma, ki se omenja v medijih, je okoli 22. novembra (odvisno od točnih rokov in odločitev državnega zbora). Dokler referendumski postopek traja, zakon ne more začeti veljati. Če bi volivci zakon na referendumu zavrnili, ga državni zbor eno leto ne sme sprejeti v enaki vsebini. Če referendum ne uspe in je zakon potrjen, ali če podpisov ne zberejo, pa zakon nadaljuje pot do uveljavitve.
Odločitev ni presenetila
Odločitev ustavnega sodišča, s katero je blokiralo začetek uveljavitve interventnega zakona za razvoj Slovenije, je bila za nekatere presenetljiva, ne pa za vse. Vodilni politiki, med njimi tudi predsednik vlade Janez Janša, so takšno odločitev pričakovali. Sestava ustavnega sodišča je namreč politično izrazito levo naravnana, saj je bila večina ustavnih sodnikov imenovana v času, ko so državo vodili voditelji iz vrst levice. Trenutna sestava ustavnega sodišča je naslednja: Rok Čeferin (predsednik), Neža Kogovšek Šalamon, Katja Šugman Stubbs, Rok Svetlič, Nina Betetto, Primož Gorkič, Marko Starman, Tamara Kek in Barbara Kresal.
Sodnik poročevalec v zadevi je bil Rok Svetlič, ki je tudi podal pritrdilno ločeno mnenje k sklepu o dopustnosti referenduma. Odločanje v posamezni zadevi namreč poteka na podlagi poročila sodnika poročevalca, zato je ta vloga ključna za odločanje.
Poleg njega sta takšni ločeni mnenji podala še Katja Šugman Stubbs in Primož Gorkič. Eden od navedenih devetih sodnikov ni glasoval (oziroma je bil odsoten), Marko Starman pa je bil edini, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. V njem je med drugim opozoril, da večina po njegovem mnenju ni pravilno določila vsebinskega obsega ustavne prepovedi referenduma o davčnih zakonih.
Predlogi za izvolitev trenutnih ustavnih sodnikov
Ustavne sodnike na predlog predsednika oziroma predsednice republike izvoli državni zbor z večino vseh poslancev (najmanj 46 glasov).
- Borut Pahor (predsednik v obdobju 2012–2022) je predlagal štiri ustavne sodnike: Katjo Šugman Stubbs, Roka Čeferina, Roka Svetliča in Nežo Kogovšek Šalamon.
- Nataša Pirc Musar (predsednica od leta 2022) je predlagala pet ustavnih sodnikov: Nino Betetto, Primoža Gorkiča, Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal.
Vsi so bili izvoljeni v državnem zboru na predlog takratnega predsednika oziroma predsednice republike.
Preroška izjava in napoved nekdanje poslanke se je uresničila
Nekdanja poslanka SMC Jasna Murgel je že leta 2015 na družbenih omrežjih napovedala: »Eno leto hitro mine. Vmes menjamo ustavne sodnike.«
Ta izjava se je nanašala na izide referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so ga volivci zavrnili. Zapisala je še, da se počuti krivo, a hkrati, da niso krivi, da bodo »delali naprej« in da bodo vmes zamenjali ustavne sodnike. Dodala je še, da je bojevnica in da bodo še zmage. No, njena osebna zmaga je sledila po volitvah; trenutno je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, kot poslanka pa je pogorela.
Njena izjava je takrat povzročila burne odzive (med drugim sta jo ostro kritizirala nekdanja ustavna sodnika Lovro Šturm in Lojze Ude).
Danes pa to preroško izjavo občutimo vsi državljani. Ustavno sodišče je levičarsko usmerjeno. Vsak človek ima sicer pravico do osebnega političnega prepričanja, vendar pa morajo nekateri, med njimi tudi sodniki, posebno pa še najvišji, ustavni, spoštovati ustavo in delovati v dobro vseh državljanov in države.
Izjave o odločitvi Ustavnega sodišča RS, ki je dopustilo izvedbo referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
Janez Janša, predsednik Vlade RS: »Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012? Ljudstvo bo zdaj odločilo, ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine.«
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS: »Dovolili so referendum o zakonu, ki vsebuje člene glede davčnih razbremenitev. Pa da vidimo, koliko državljanov je proti nižjim davkom na osnovna živila, ukinitvi prispevka za upokojence za dolgotrajno oskrbo itd. Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse.«
Andrej Poglajen, poslanec SDS: »Današnji dan bo šel v slovensko zgodovino kot dan, ko se je ideološko kontaminirano ustavno sodišče postavilo nad ustavo. Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru.«
Aleksander Reberšek, poslanec NSi: »Tak razvoj dogodkov je mogoč le v Sloveniji. Zakon, ki nikomur ničesar ne jemlje … ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč.«
Dr. Žiga Turk: Vlada nam ustavno sodišče, maske so padle
Dr. Žiga Turk: »Vlada nam ustavno sodišče. Dopustilo je referendum o zakonu, ki ga njegovi nasprotniki in podporniki razumejo kot zakon o davkih. Da gre za to, da bi jih ‘bogati plačali manj’ – tako Levica in levica mobilizirata ulico.«
Pojasnil je, da gre pri interventnem zakonu za zakon o davkih, referendum o tem pa ni dopusten. Pri tem je zapisal, da 90. člen Ustave RS določa, da referenduma o davkih ne sme biti. Opozoril je tudi na pravno negotovost, saj ustavno sodišče ni pojasnilo, kakšne bodo posledice morebitne zavrnitve davčnih členov na referendumu. Turk meni, da so to negotovost pustili namerno, da bi omogočili mobilizacijo volivcev proti davčnim razbremenitvam. In nadaljeval:
»Taka je vsebina zakona, kot jo razumejo volivci – davčna. Pri razlagi pa ga ustavno sodišče bere formalno. Dovolilo je referendum o zakonu kot celoti, čeprav samo priznava, da zakon vsebuje določbe, o katerih referendum po ustavi ni dopusten, ker urejajo davke. Sodišče je ustvarilo novo pravilo o »pretežni vsebini« omnibus zakonov in menda ta zakon pretežno ni dovolj o davkih, tisti Golobov je pa pretežno bil. Je pa ta zakon v glavnem o davkih. In namesto da bi pojasnilo, kakšne bodo pravne posledice zavrnitve členov o davkih na referendumu, je ustvarilo novo pravno negotovost.
Sodnik Svetlič v pritrdilnem ločenem mnenju opozarja, da bi moralo sodišče razložiti, kako bo v takem primeru veljal 25. člen ZRLI in ali bo lahko državni zbor že naslednji dan ponovno sprejel davčne ukrepe ali pa bo moralo tudi to 12 mesecev po morebiti izgubljenem referendumu mirovati. Po mojem mnenju so to negotovost pustili nalašč, da bi Levica in levica lahko volivce mobilizirali s tistimi deli zakona, ki manjšajo davčno breme najbolj produktivnih v državi. Da bi bil referendum lahko o levičarski zavisti do Blaža Brodnjaka.
Če bi ustavno sodišče jasno zapisalo, da lahko večino zakona – ki je o davkih – vlada takoj po referendumu sprejme ponovno, bi s tem preprečilo populistično mobilizacijo volivcev in ogrozilo kampanjo nasprotnikov zakona. Negotovost ima tudi druge posledice. Vlada in parlament ne vesta več, kakšen je prostor njunega delovanja, državljani oziroma volivci pa ne vedo, kakšne bodo dejanske posledice referenduma. Učinek je oviranje vlade in pomoč opoziciji.
Težko se je tudi izogniti vtisu, da odločba presega razlaganje ustave. Velik del obrazložitve je namenjen kritiki omnibus zakonov in podučevanju zakonodajalca, kako bi moral pisati zakonodajo. Ironično je, da je ustavno sodišče še pred kratkim poudarjalo, da je izbira zakonodajne tehnike (recimo omnibus) načeloma stvar parlamenta, zdaj pa je prav ta tehnika postala predmet kritike, ki utemeljuje negativen izid. Kot da bi sodišče upoštevalo, kdo predlaga zakon – leva ali desna vlada. Skratka, maske so padle; ustavno sodišče z nekaj zadnjimi odločitvami daje vedeti, da vladi ne bo pustilo vladati.«
Kaj določa (blokirani) interventni zakon za razvoj Slovenije
Gre za omnibus zakon (posega v več kot 10 zakonov). V nadaljevanju navajamo glavne vsebine.
Davčne in prispevne razbremenitve:
5-odstotni DDV na osnovna živila (moka, kruh, meso, mleko, jajca, sadje, zelenjava, olje, sladkor …) in nekatere kmetijske surovine (namesto zdajšnjih 9,5 odstotka),
možnost začasnega znižanja DDV na elektriko in energente na 9,5 odstotka (zdaj 22 odstotkov),
socialna oziroma razvojna kapica – prispevki za socialno varnost se obračunavajo največ od bruto plače 7.500 evrov,
nižja obdavčitev najemnin (s 25 na 15 odstotkov, za mlade in mlade družine celo 5 odstotkov),
prenova sistema normiranih odhodkov za s. p. (višji pragovi in progresivno priznavanje),
oprostitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p.
Pokojnine in trg dela:
dvojni status upokojencev – možnost prejemanja 100-odstotne pokojnine ob nadaljevanju dela (zdaj je omejeno),
spremembe pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino.
Drugo:
nekatere spremembe na področju zdravstvene dejavnosti (cilj je krajšanje čakalnih vrst),
začasni ukrepi na področju gostinske dejavnosti.
Opomba: Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji 13. avgusta.
