Piše: C. R.
Ustavno sodišče je danes na upravni seji za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo dosedanjega podpredsednika Roka Čeferina.
Funkcijo predsednika bo Rok Čeferin, sicer brat šefa Uefe in znanega odvetnika Aleksandra Čeferina, nastopil 16. decembra, so sporočili z ustavnega sodišča. Mateju Accettu namreč takrat poteče triletni mandat na funkciji predsednika ustavnega sodišča.
Čeferin je funkcijo ustavnega sodnika nastopil 28. septembra 2019, funkcijo podpredsednika ustavnega sodišča pa 16. decembra 2021. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Glasovanje je tajno, za izvolitev pa je potrebna večina glasov vseh ustavnih sodnikov.
Navzkrižje interesov
Rok Čeferin je sicer znan po tem, da ga je Peter Gregorčič prijavil na KPK zaradi navzkrižja interesov, KPK pa ni ugotovila ničesar. Kot je spomladi letos opozoril Gregorčič, je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov s tem, ko je v zadevi, ki jo je predlagal državni svet, postal sodnik poročevalec, kar pomeni, da je usmerjal in vodil zadevo. “Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi,” je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. “Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov,” je povedal.
KPK se je razglasila za nepristojno
KPK je ugotovila, da je Čeferin 19. aprila podal predlog za izločitev v zadevi, ki jo je ustavno sodišče na zahtevo DS vodilo glede presoje ustavnosti novele zakona o RTVS, saj je bil že izločen iz druge zadeve, ki se prav tako nanaša na isti zakon. Predlog za izločitev je bil 25. aprila uvrščen na sklic naslednje seje ustavnega sodišča. Ta je bila 9. maja, ko je ustavno sodišče odločilo, da se sodnik izloči pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi, so pojasnili na KPK.
V primerih okoliščin nasprotja interesov ustavnih sodnikov ne veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za uresničevanje katerega je pristojna KPK. Izločanje ustavnih sodnikov namreč ureja zakon o ustavnem sodišču in podrobneje poslovnik ustavnega sodišča, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa v skladu s 3. odstavkom veljajo le, če drug zakon vprašanj o nasprotju interesov ne ureja drugače, so dodali. Zato se je KPK pred kratkim razglasila za nepristojno, da odloča o Čeferinovem primeru.
Kriza ustavnega sodišča in ustavne demokracije se torej poglablja.
