»Prič ne bom ubil, temveč iznakazil,« je sredi marca 2005 v dvorani Okrožnega sodišča v Murski Soboti kričal Neven Koludrovič, eden glavnih obtoženih za brutalen napad na Mira Petka, ki je svoje takratno novinarsko delo pri časniku Večer skoraj plačal z življenjem. Koludroviću, kariernemu kriminalcu, je sicer ključen alibi zagotovil Uroš Prikl, človek, ki ga minister za zdravje Tomaž Gantar želi za novega državnega sekretarja. Da se o tem ne bi govorilo, je očitno dobro poskrbel, saj te zadeve Google skoraj ne najde in se na dnu iskalnika izpiše: »Nekateri rezultati so morda odstranjeni na podlagi zakonodaje EU o varstvu podatkov.«
Včeraj je Gantar na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je predlagal razrešitev državne sekretarke Tine Bregant. »Delamo v izrednih razmerah. Zaupanje, sodelovanje in podobni pogledi na reševanje problemov so v času epidemije še toliko bolj pomembni. Zahvaljujem se ji za njeno delo in ji želim srečo na nadaljnji karierni poti,« je zapisal.
Po medijih se je hitro razširila informacija, da bo Bregantovo zamenjal Uroš Prikl iz Desusa in nekdanji državni sekretar v kabinetu Marjana Šarca, danes zaposlen v nabavni službi ljubljanskega kliničnega centra. A kdo je v resnici vidni član stranke DeSUS?
Pranje denarja
Miro Petek, ki je danes na ministrstvu za kulturo, je bil na prelomu tisočletja novinar časnika Večer. Razkrival je poti in stranpoti denacionalizacije, preiskoval ozadje privatizacije SIJ, dokler mu niso v roke prišli dokumenti, ki so dokazovali, da koroški tajkuni s pomočjo državne NKBM v Dravogradu perejo denar, pridobljen tudi iz kriminalne dejavnosti. Petek je zadevo preiskoval in objavljal zgodbe, zganil se ni nihče: ne policija, ne urad za preprečevanje pranja denarja.
Celo več. Korošci vedo povedati, da so se mu tajkuni (s slovenjgraškim »podjetnikom« Jankom Zakeršnikom na čelu, ki je bil kasneje osumljen za enega od naročnikov umora Mira Petka) javno posmehovali, da Večerov novinar »piše o drobižu«. Miro Petek je imel namreč dokaze za 0,7 milijona takratnih nemških mark opranega denarja, vsote so očitno bile še mnogo višje.
A Petek je prišel vseeno tako blizu (ali preblizu), da se je koroška tajkunska mafija odločila, da novinarja likvidira.
Napad na Petka
Prišel je 28. februar 2001. V hladni noči, ko je zapadlo nekaj centimetrov snega, so pred garažo na dvorišču Petka pričakali člani podzemlja in ga napadli z baseball palico. Petek je nezavesten obležal v veliki mlaki krvi in je kasneje komaj preživel, na glavi je imel več kot 20 zlomov, napad je zapustil stalne zdravstvene posledice. Zanimivo je, da koroška policija po napadu ni naredila cestnih zapor, komunalna služba pa je plužila ceste in zabrisala sledi za zločinci.
Ko je Petek ta napad preživel, je Zakeršnik novinarja odškodninsko tožil za vse zapise, ki jih je objavil o njem kot podjetniku. Petek je šele na ustavnem sodišču dosegel pravico, vse prejšnje sodne instance so ga obsojale na plačilo odškodnine zaradi domnevnega posega v zasebno življenje.
Kdo je naročnik napada na Mira Petka, so vedeli vsi. Policija je nekako ujela nekaj »pretepačev« in kriminalcev, po več mesecih se je začelo sojenje proti petim obtoženim poskusa umora novinarja Mira Petka in pomoči pri tem kaznivem dejanju Andreju Štrucu, Nevenu Koludroviču, Dragu Hojniku, Stanislavu Vogrincu in Branku Pucu. Prič je bilo dovolj, ampak so bile bodisi ustrahovane, bodisi so dobile denar za molk.
Prikl dal Koludroviču ključen alibi
Največ dokazov naj bi bilo ravno proti Nevenu Koludroviču, kariernemu kriminalcu, za katerega je celo njegova mama Dragica Koludrovič dejala, da ima orožje in da se ukvarja s trgovino z mamili.
27. februarja 2001, dan pred napadom na Petka, je Koludrovič prišel na izredni tridnevni dopust in prost vikend iz zapora. Za naslednji dan zvečer, ko so napadli Petka, je Aleksandra Fidler, zunajzakonska partnerica Koludroviča, dejala, da sta s partnerjem okoli 20. ure obiskala prijatelje Katjo in Igorja Begovič, po vrnitvi domov pa je prišla na obisk teta Fidlerjeve, Lidija Dumanič. Ta pričanja so bila na zelo majavih nogah, še posebej drugo, saj je Dragica Koludrovič (živela je v sosednjem stanovanju) na sojenju dejala, da ne pozna in še nikoli ni videla tete Aleksandre Fidler, Lidijo Dumanič, ki naj bi jih vsakodnevno obiskovala.
Ključen alibi je Koludroviču dal Uroš Prikl, češ da je prijatelja Koludroviča obiskal potem, ko je odšla »teta Lidija Dumanič«. Tisti večer je bilo pri Fidlerjevih očitno zelo frekventno glede obiskov, čemur pa marsikdo ni verjel in še danes ne verjame. Ve se, če bi bila peterica obsojena, bi organi pregona prišli tudi do naročnikov. Tako pa je bila na sojenjih huda nervoza, da je v nekem trenutku Koludrovič na priče, ki so ga bremenile, zakričal, da jih ne bo ubil, ampak iznakazil. Priče so bile zato anonimne in varovane, prav tako je bila varovana tožilka Elizabeta Gyoerkoes. Za slednjo nekateri pravijo, da varovanja sploh ni potrebovala in da je bila to predstava za javnost, saj naj bi »na precej nenavaden način sodelovala pri sojenju«, čeprav naj bi se na sojenju zelo trudila, da bi “zašila” Koludroviča. Tudi imena in priimki prič so neverjetno hitro prihajali do ušes koroškega podzemlja, priče so kot po tekočem traku izgubljale spomin ali spreminjale izjave iz preiskave, kjer so hudo obremenile obtožene. A ključen alibi je vseeno priskrbel Uroš Prikl, tedaj zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Priklova kariera
Tudi sicer v Priklovi karieri kar nekaj zadev enega od ključnih mož stranke DeSUS kaže v precej čudni luči, čeprav je očitno (ali kdo drug) »čistil« za seboj. Da je dal Prikl ključen alibi Koludroviču, Google skoraj ne najde, saj se na dnu iskalnika izpiše: »Nekateri rezultati so morda odstranjeni na podlagi zakonodaje EU o varstvu podatkov.«
Uroš Prikl, ki je bil v Šarčevi vladi državni sekretar, si je tako kot drugi sekretarji v Šarčevem kabinetu, ob Šarčevem odstopu zagotovil visoko odpravnino – več kot 10 000 evrov, do tedaj pa je kot Šarčev sekretar prejemal osnovno plačo v višini 59. plačnega razreda, kar je 4283,14 evra bruto na mesec brez dodatkov, nadur, dnevnic in drugega.
Februarja 2015 je bil Uroš Prikl po aferi BS za začasno zadržanje prodaje NKBM, leta 2016 poslanec Desusa in predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter decembra leta 2016 ni hotel sodelovati pri reševanju primera koroških dečkov in se izmazal z absurdnim izgovorom, češ da primer menda presega področje dela njegovega odbora. Seja o primeru koroških dečkov je bila sklicana kot nujna, a jo je Prikl s svoje strani preklical.
Kardiolog Blaž Mrevlje je o Gantarjevi nameri, da za državnega sekretarja imenuje Prikla, na družbenem omrežju Twitrter zapisal: »Zdaj izgleda prihaja na ministrstvo za zdravje Uroš Prikl, človek iz “nabavne službe” UKC Ljubljana. Se pravi, da sluga globoke države, min. Gantar, na ministrstvu za zdravje konsolidira zdravniško-dobaviteljsko mafijo. Glede na krizne razmere “razumljivo”. Največji poligon organiziranega kriminala je pod kontrolo.«
Spet drugi menijo, da Gantar izziva koalicijske partnerje. Nekdanji poslanec Jožef Jerovšek je na Twitterju komentiral: »To je možno, lahko da si dela vzrok za odhod iz koalicije, če bo ta Prikla zavrnila. Je pa to simbolni UMOR Mira Petka! Na ta način se ubija tudi poštenost in boj zoper korupcijo.«
