Piše: Vida Kocjan
V zadnjem času se po spletu znova širijo lažne informacije, povezane s prodajo državnih podjetij. Spodbudile so jih tudi manipulacije agencije Ninamedia v lasti Nikole Damjanića, dolgoletnega prijatelja ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Ninamedia je pred kratkim izvajala anketo proti Janezu Janši, predsedniku največje politične stranke na Slovenskem, trenutno opozicijske.
Manipulativna anketa o t. i. nacionalnem interesu
V anketi, ki se je osredotočala na vprašanje o največji skrbi glede Janše, je navedena trditev glede skrbi nacionalnih interesov (spet je v igri ta Kučanov izraz) in prodaje nekaterih ključnih podjetij tujcem »po nizkih cenah«. Pri tem omenja Mercator, NLB in nekatera druga.
Dejstva pa so povsem drugačna od teh, kot jih poskušajo in jih bodo v predvolilnem času (volitve bodo predvidoma marca prihodnje leto) javnosti »prodati« predstavniki tranzicijske levice.
Dejstvo je, da je Novo Ljubljansko banko (NLB) tujcem, to je belgijski skupini KBC, prodala vlada Antona Ropa (2002−2004).
Mercator je leta 2014 hrvaškemu Agrokorju prodala vlada Alenke Bratušek (2013−2014).
Pahorjeva in druga Janševa vlada državne srebrnine nista prodajali
Pregled prodaje državnih podjetij pokaže, da dve vladi državnih podjetij nista prodajali. Vlada Boruta Pahorja je bila od 21. novembra 2008 do 10. februarja 2012. V tem času ni prodala nobenega državnega podjetja. Veliko se je govorilo o načrtovani prodaji Petrola in tudi o prodaji Krke iz Novega mesta, a do prodaje ni prišlo.
Vlada Janeza Janše je bila od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013. Prodala ni nobenega podjetja.
Bratuškova in divja privatizacija
Vlada Alenke Bratušek je bila od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014. Po imenovanju za predsednico vlade (pred tem so zrušili Janševo vlado) je Bratuškova nemudoma pripravila seznam podjetij za prodajo. Njena vlada ga je potrdila v nekaj tednih, sredi maja 2013, kar pomeni, da je bil ta v krogih, ki so jo nastavili, pripravljen vnaprej.
Na seznam za prodajo je Bratuškova uvrstila 15 podjetij (objavljamo ga posebej). Nekatera podjetja jim je uspelo kmalu prodati, pri nekaterih so bili manj uspešni. Ni pa jim uspelo prodati Telekoma Slovenije, Cinkarne Celje, Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, Term Olimia in Uniorja. Pozneje so seznamu dodali še nekaj drugih. Pred volitvami, ki so bile junija 2018, je bilo na (dopolnjenem) seznamu takratne vladne koalicije za prodajo še 12 večjih državnih podjetij, in sicer Abanka in Gorenjska banka ter podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom: Casino Portorož, Casino Bled in Hit. Na seznamu so bili tudi celjski Cetis, Geoplin, zreški Unior, Inkos, Intereuropa, Savaprojekt, Varnost sistemi, KDD in M1 ter delež v NLB.
Prvo prodano podjetje v obdobju sprejetega seznama vlade Alenke Bratušek je bil Helios iz Domžal, podjetje so sredi oktobra 2013 za 170 milijonov evrov prodali avstrijski skupini Ring. Ti so nato Helios v približno letu dni prodali japonski družbi Kansai Paint.
Podjetje Fotona, proizvajalca laserskih izdelkov iz Ljubljane, so prodali 30. januarja 2014. Fotono sta kupili ameriški družbi Gores Group in Technology4Medicine in jo maja 2015 prodali kitajsko-evropskemu skladu Agic Capital.
Konec junija 2014 so prodali še državni delež v podjetju Letrika iz Šempetra, ki proizvaja elektromotorje. Kupec je bilo podjetje Mahle. Tega podjetja sicer ni bilo na seznamu Bratuškove, prodano pa je bilo vseeno.
V času vlade Alenke Bratušek, junija 2014, je bil hrvaškemu Agrokorju v lasti Ivice Todorića za 172 milijonov evrov prodan večinski delež največje slovenske trgovske družbe Mercator. Todorić je bil dober prijatelj Zorana Jankovića, njegova prijateljica in sodelavka je bila Bratuškova.
Vlade Alenke Bratušek je bilo konec, načrti za prodajo državnega premoženja iz njenih časov so se nadaljevali v času vlade Mira Cerarja, katere pomemben del je bila s svojo stranko (SAB) tudi Alenka Bratušek.
Prodaje v času Cerarjeve vlade
Vlada Mira Cerarja je bila od 18. septembra 2014 do 13. septembra 2018. V začetku novembra 2014 je prodala Aerodrom Ljubljana, kupilo ga je nemško podjetje Fraport. Aprila 2015 so prodali Žito, kupila ga je hrvaška Podravka.
Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), drugo največjo banko v državni lasti, so 30. junija 2015 za 250 milijonov evrov prodali ameriškemu skladu Apollo, ki jo je nato tudi prodal naprej. NKBM je Bratuškova z denarjem davkoplačevalcev pred tem še dokapitalizirala.
Konec julija 2015 so Američanom prodali še Elan iz Begunj: 95 odstotkov je kupila družba Wiltan Enterprises Limited v 100-odstotni lasti ruske družbe VR Global Partners, preostalih pet odstotkov pa družba Merrill Lynch International v lasti Bank of America Merrill Lynch.
Konec novembra 2015 so Poljakom prodali podjetje Adria Airways Tehnika. Podjetje je kupil poljski Linetech Holding.
Konec januarja 2016 so nemškemu investicijskemu skladu K4 Invest prodali letalsko družbo Adria Airways. Pred prodajo jo je vlada dokapitalizirala z dobrimi tremi milijoni evrov.
Cimos so za 100 tisoč evrov prodali 14. oktobra 2016, kupec je bil italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria.
Palomo iz Sladkega Vrha so prodali 24. februarja 2017, kupil jo je slovaški Eko-Invest.
Poskušali so prodati še Telekom Slovenija, pa jim ni uspelo.
Divja privatizacija z novimi obrisi
Podjetja, ki so kupila slovenska podjetja, s temi lahko v nadaljevanju počnejo, kar želijo. Med drugim prodajajo blagovne znamke ali podjetja v lasti skupine. Prav to se je zgodilo pred kratkim. Družba UPI Star Sarajevo je sporočila, da je prevzela konditorski del poslovanja Žita, vključno z blagovnimi znamkami Gorenjka, Šumi, Herba, Mistica in Bali. Novica je šla mimo slovenskih medijev. Bosanska zasebna družba je poleg blagovnih znamk prevzela tudi tovarni Šumi v Krškem in Gorenjka v Lescah.
Podjetje UPI Star Sarajevo je v lasti družine 52-letnega Rusmirja Hrvića iz Bosne in Hercegovine. Prodaja je bila podpisana julija 2025, kupnina pa poravnana 1. decembra 2025. Podjetju Žito, v lasti hrvaške skupine Podravka, so plačali 8,6 milijona evrov, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vse skupaj pa spada v kontekst tega, da je bila družba Žito (slovensko živilsko podjetje, specializirano za pekovske izdelke) aprila 2015 prodana hrvaški Podravki. Natančneje, pogodba o nakupu 51,6-odstotnega deleža delnic je bila podpisana 23. aprila 2015 v vrednosti 33 milijonov evrov, kar je bil ključni korak k privatizaciji in prevzemu. Žito je Podravki prodala slovenska vlada (preko SDH, DUTB, KAD, Modre in SOD), prodaja pa je bila del širšega trenda prodaj slovenskih živilskih podjetij tujim lastnikom iz regije. Alenka Bratušek je danes članica stranke Gibanje Svoboda.
