Piše: Vida Kocjan
Pot v recesijo, visoka inflacija, načrtovani odhodki državnega proračuna, kakršnih jih še ni bilo, višji davki, nižje plače, pesek v oči upokojencem – to je le del tega, kar nam vsem pred očmi izvaja vlada Roberta Goloba.
Gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju je bila samo še 3,4-odstotna, če pa bo še zadnje četrtletje takšno kot tretje, se bo Slovenija znašla v tehnični recesiji, ki med drugim prinaša bankrote, odpuščanja in višjo brezposelnost.
Na poti v recesijo
Skrb zbujajoče je, da je bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi z drugim četrtletjem manjša za 1,4 odstotka, kar je precej manj od povprečja evroobmočja. To pomeni, da se stanje v državi slabša, gospodarska rast pa se upočasnjuje. Za primerjavo: v letošnjem prvem trimesečju je bila rast BDP 9,7-odstotna, v drugem 8,3-odstotna in zdaj smo na 3,4 odstotka. Podatki, ki jih je objavil Statistični urad RS, kažejo, da se pri večini dejavnosti upočasnjuje tudi dodana vrednost, nekatere pa že beležijo negativne trende, to so kmetijstvo, nepremičninske dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravje ljudi in socialno delo.
Foto: STA
Slovenijo sicer še vedno rešujejo izvozniki. Zabeležen je bil tudi pozitiven prispevek zunanjetrgovinske bilance, ki je k rasti BDP prispeval 0,8 odstotne točke. Brez tega bi bila rast BDP le 2,6-odstotna. Pozitivna je tudi rast v gradbeni dejavnosti. Pri tej je opazen pospešek; na letni ravni je rast 10,4-odstotna. Vendar pa je to sezonski vpliv, hkrati pa tudi vpliv investicijskega cikla, ki ga je zagnala še Janševa vlada. Na rast BDP so vplivali izdatki gospodinjstev, bruto oblikovanje fiksnega kapitala in zunanja trgovina s storitvami.
Spomnimo. Rast slovenskega BDP v tretjem četrtletju leta 2020 je bila nadpovprečna, kar 12,4-odstotna. Slovenija je bila takrat na sedmem mestu med 27 državami članicami EU. Povprečje EU (28 članic) je bilo 11,6 odstotka. Danes nas večina držav prehiteva.
Visoka inflacija
V Sloveniji smo priča tudi nadpovprečno visoki inflaciji. Ta je 9,9-odstotna in višja kot v povprečju držav z evrom. Inflacija je nenormalno narasla v času vlade Roberta Goloba. Marca je bila v Sloveniji 5,4-odstotna, v državah z evrom 7,4-odstotna. Slovenska inflacija je bila takrat za 27 odstotkov nižja od povprečja. Zdaj je za okoli petino višja od povprečja. Dodajmo, da se je Robert Golob v enem od zadnjih nastopov pred kamerami gladko zlagal, ko je dejal, da je bila inflacija v času Janševe vlade višja, kot je zdaj, oziroma je podatke je očitno namerno pomešal.
Priča smo tudi neverjetnim proračunskim dokumentom za leto 2023, ki jih je sprejela koalicija pod vodstvom Roberta Goloba. Ta je prihodke zvišala za 13 odstotkov, na 13,38 milijarde evrov, odhodki pa se bodo povečali na kar 16,69 milijarde evrov ali za 25 odstotkov. Takšnih odhodkov Slovenija še ni imela. Razkorak med prihodki in odhodki je 3,3 milijarde evrov, toliko Golobova vlada načrtuje primanjkljaja. To bo tudi bistveno več kot letos, ko načrtujejo 2,04 milijarde evrov primanjkljaja. Spomnimo, da večino primanjkljaja Golobovi načrtujejo v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je bil že za letošnje leto zelo kritičen. Opozarjal je, da vlada Roberta Goloba s takšnimi načrtovanimi odhodki odpira vrata predvsem visokim odhodkom v letu 2023. Njegove domneve se zdaj potrjujejo.
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun (Foto: STA)
Dohodnina, nižje plače
Golobova vlada je ob tem v državnem zboru s svojim glasovalnim strojem želela izničiti veljavni zakon o dohodnini, ki ga je pred meseci sprejela vlada Janeza Janše. Nameravajo znižati plače, uvesti višje davke in v slabši položaj postaviti vse državljane. O tem so poslanci in poslanke razpravljali prejšnji teden. Predlog zakona pa je popolno nasprotje zdaj veljavnega zakona o dohodnini. Veljavni zakon tako nalaga postopen dvig splošne olajšave na 7.500 evrov do leta 2025 in letno usklajevanje olajšav s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin – inflacijo. V zdajšnjem zakonu so uvedene tudi številne druge olajšave, kot so oprostitev plačila dohodnine od izplačil iz šolskega sklada in družinske pokojnine, sprememba olajšave za zaposlovanje deficitarnih poklicev, davčna olajšava za zaposlovanje mladih, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Po predlogu Golobove vlade bodo višje tudi najemnine. V poslanski skupini SDS so sprejetje za državljane škodljivega zakona preprečili, še pred glasovanjem so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Državni zbor mora zdaj odločiti o predlogu, glede na glasovalni stroj pa ga bodo najverjetneje zavrnili. Kako bo SDS v tem primeru ravnala v prihodnje, še ni znano. SDS delno podpirajo tudi v NSi.
Pesek v oči upokojencem
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je že v začetku septembra izračunal, da bi se morale pokojnine še letos izredno uskladiti za 4,4 odstotka. Predlog so poslali vladi, ta pa je nato sprejela sklep, s katerim upokojencem meče pesek v oči. Z interventnim zakonom so določili, da bodo upokojenci prejeli 4,5-odstotni dodatek pri pokojninah za meseca november in december. Pri tem ne gre za izredno uskladitev, pač pa za dodatek za dva meseca. Redna uskladitev naj bi sledila februarja 2023 s poračunom za januar, v njej pa tega zdajšnjega dodatka ne bo. Golobovi so tako upokojence opeharili za vsaj 4,4-odstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bi bila nato všteta v redno uskladitev. To, kar so zdaj sprejeli, pa pomeni, da bodo upokojenci za november in december prejeli od 13 evrov do 150 evrov dodatka. Pri tem bo tisti z najnižjo pokojnino deležen 13 evrov dodatka, tisti z najvišjo pa 150 evrov dodatka. Gre za precedens in veliko prevaro, kakršne doslej v državi še ni bilo. Spomnimo. Vlada Janeza Janše je t. i. solidarnostne oz. draginjske dodatke izplačevala glede na višino pokojnine posameznika. Ti so prejeli od 130 do 300 evrov dodatka, v Janševem času kar trikrat. Največ so prejeli tisti, ki imajo najnižje pokojnine.
V DSO ostali brez višjih plač
Novembra se je zgodilo tudi to, da so nekateri zaposleni v domovih za starejše ostali brez višjih plač. Vlada Roberta Goloba je zaposlenim to obljubila, ni pa zagotovila finančnih sredstev za vse tiste zaposlene v domovih za starejše, ki bi v novembru morali prejeti višje oktobrske plače, poračun regresa za prehrano in poračun regresa za letni dopust. Hkrati je vlada odobrila 4,5-odstotno povišanje oskrbnin v domovih za starejše. Spomnimo, da so tudi upokojence opeharili.
Udarci za kmetijstvo
V poslanski skupini SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zahtevajo obravnavo napovedanih sprememb pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami. Golobova vlada namreč namerava spremeniti število točk in s tem tudi višino plačil za kmetovanje na teh območjih. Kar 15 tisoč kmetijskih gospodarstev pa bi po novem dobilo manj spodbud za tovrstno kmetovanje kot doslej. Janševa vlada je pri pomoči kmetom in kmetijstvu ravnala nasprotno. Omilila jim je pogoje, kjerkoli je bilo to mogoče.
Davek na premoženje
Bralci nas opozarjajo, da ravno v teh dneh državljani prejemajo položnice za plačilo davka na premoženje. Navajajo, da gre za davek na nepremičnine pri tistih, ki imajo 160 ali več kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine. Dejstvo je, da je takšnih nepremičnin največ na podeželju. Golobova vlada tako zdaj udarja predvsem po podeželju. Dejstvo pa je, da tistemu, ki ne bo mogel plačati teh dajatev, sledi izvršba, tej pa sledi prisilna prodaja premoženja (prek dražb). Vse to je že v skladu z napovedmi Levice, ki ji preostali del koalicije očitno zvesto sledi.
