Piše: Gašper Blažič
Prejšnji ponedeljek, 22. aprila, je v poznih večernih urah zakrožila novica, da je svet Gibanja Svoboda potrdil kandidatno listo stranke za evropske volitve. S precej presenetljivo spremembo: nosilka liste je po novem Irena Joveva, zdajšnja evropska poslanka.
Spomnimo: pred dobrima dvema tednoma je stranka svoje kandidate že predstavila na svojem (slabo obiskanem) pikniku v Zbiljah, na katerem je bil tudi neformalni glavni boter stranke Zoran Janković. Ta dokaj bizarna strankarska konvencija je bila dejansko izsiljena predstava za javnost, saj je bilo jasno, da je imela stranka velike kadrovske težave pri sestavljanju svoje liste. Še tri dni prej je bilo na listi samo še šest kandidatov, potem ko jim je evroposlanec Klemen Grošelj sporočil, da se kandidaturi odpoveduje. Zakrožile so tudi govorice, da bo nosilec liste Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča (in odličen sodelavec tako Aleksandra Čeferina kot Jankovića, pa tudi Vesne Vuković in Martina Odlazka, za katerega opravlja posel kot prokurist enega od njegovih podjetij), a se je izkazalo, da je bil Vesel mišljen kot kandidat za slovenskega člana Evropske komisije v novi sestavi (kar naj bi se zgodilo letos jeseni). Za nosilca liste je bil takrat nominiran nekdanji poslanec LDS, dolgoletni direktor postojnske porodnišnice in specialist ginekologije Aleksander Merlo, ki pa ga po najnovejšem dogajanju na listi sploh ni več. Se je pa zato na listi znašel novinec, natančneje rečeno večni povratnik – to je Jure Leben.
Pozabljena avantura iz Zbilj
Kadrovanje v postopku sestavljanja liste devetih kandidatov Gibanja Svoboda pa je bilo še bolj nenavadno, kot smo mislili doslej. Še nekaj dni pred piknikom je namreč na tiskovni konferenci vlade minister za Slovence po svetu in nekakšen neformalni minister za informiranje Matej Arčon medijem dopovedoval, da glede odstopa Grošlja od kandidature ni še nič dokončnega, češ da je verjetno reagiral v afektu, ampak »se bomo vse lepo zmenili«. No, Grošlja v Zbiljah ni bilo, manjkal je tudi državni sekretar v Golobovem kabinetu Vojko Volk, morda še eden redkih Golobovih sodelavcev, ki skuša držati priključek z normalnostjo (čeprav je po drugi strani spremljal Goloba na famozni sestanek z Alexom Sorosom, “prestolonaslednikom” razvpitega mecena globalne levice Georgea Sorosa). Sicer pa je zelo zanimiv jagodni izbor, iz katerega je nastal Golobov »dream team«: evroposlanka Irena Joveva, znana po svojih nastopih na mednarodnem parketu (Izrael je celo skušala razglasiti za genocidno državo, sama pa bi se borila za pravice živali), nekdanja poslanka in sedaj državna sekretarka Maša Kociper, znana po svojih izjavah denimo o »malih« in “velikih krogcih”, obrambni minister Marjan Šarec, nekdanji predsednik vlade, ki je še leta 2022 imel svojo stranko, nato pa se je skupaj z njo “utopil” v Svobodi, sicer pa je tudi on znan po številnih nenavadnih izjavah. V nadaljevanju pa predsednik strankinega podmladka Matej Grah in državnozborska poslanska trojica: Janja Sluga, poslanska “begunka” iz SMC, razvpita Tamara Vonta, ki je od Mojce Šetinc Pašek podedovala vodenje komisije za uničevanje opozicijskih medijev, sicer pa je “ponosna sorodnica Staneta Dolanca”, in nekdanji okoljski minister Uroš Brežan, ki mu je bilo dovoljeno, da se je vrnil v poslanske klopi, potem ko ga je Golob “vrgel čez ramo”.
Vrnitev “maketarja” Jureta Lebna
No, izpraznjeno mesto po nenadnem izbrisu Aleksandra Merla pa je zapolnil kdo drug kot že skoraj legendarni Jure Leben, ki je dejanski pravni ustanovitelj Gibanja Svoboda, le da pod drugim imenom (Zelena dejanja – Z.dej), dokler niso njegove stranke »odkupili« stari botri, ker je pač že imela nekaj infrastrukture in so lahko s tem preskočili nepotrebne birokratske ovire. Tako kot Brežan je tudi Leben, nekdanji košarkar in v tujini izobraženi filozof, nekdanji okoljski minister in tako kot Janja Sluga tudi on nekdanji kader SMC. Vlada Mira Cerarja ga je imenovala na funkcijo državnega sekretarja za okolje in prostor (pri ministrici Ireni Majcen), vendar se je zaradi lažnega predstavljanja z nazivom magister znanosti ujel v past in odstopil. Za kratek čas ga je zaposlila SMC, nato pa je spet dobil funkcijo državnega sekretarja, tedaj na ministrstvu za infrastrukturo. V Šarčevi vladi pa je nato postal minister za okolje in prostor, a spet za kratek čas, saj ga je odnesla afera s preplačano maketo poteka drugega tira Koper−Divača. Skoraj bi se vrnil tudi v Golobovo vlado, vendar se to ni zgodilo, čeprav je bil prav Leben eden tistih, ki so Golobu omogočili politični vzpon. No, sedaj se vendarle vrača kot kandidat za evropskega poslanca, čeprav ni izključeno, da bi v prihodnosti utegnil prevzeti še katero od ministrskih funkcij, če bi Golobu »zmanjkalo« kandidatov. Ni nemogoče, da sta Lebna v to zgodbo pripeljala novi sekretar Gibanja Svoboda Rok Marolt in podpredsednik te stranke, sicer finančni minister Klemen Boštjančič, da se mu malo »oddolžita« za zasluge.
Tina Gaber poslala Merla med “izbrisane”
A bistvo zgodbe je predvsem v tem, da se je Aleksander Merlo, prej nosilec liste, tako rekoč čez noč znašel med “izbrisanimi”. In čisto mogoče je, da ima zgodba tudi nekaj “rumenega” ozadja. Kot namiguje Požareport, naj bi bila Merla dejansko izbrisala Tina Gaber, ki naj bi želela s pomočjo umetne oploditve zanositi, vendar ji to ni uspelo, za kar naj bi bil kriv prav Merlo. Čeprav se zdi ta različica zgodbe skoraj neverjetna, sploh ni neresnična, predvsem glede na domneve, da so imeli v slovenskih tabloidnih medijih že skoraj pripravljene novice o Tini Gaber kot nosečnici, kar bi seveda dvignilo vrednost javnomnenjskih delnic zadnje čase moralno bankrotiranega Roberta Goloba. Tina Gaber naj bi si tako celo želela dvojčka, Golob pa naj bi – mimo nje – to malce “zabremzal”, piše Požareport. Nato je med Merlom in Gabrovo “počilo”, Golob pa je obljubo, ki jo je dal Merlu – da bo nosilec liste – moral požreti in Merlu ponuditi “ostanke”. Merlo pa je častno odšel sam, podobno kot pred njim Klemen Grošelj, ki so mu ponudili zgolj (neizvoljivo) osmo mesto na listi. In oba je Golob sedaj vrgel čez ramo. Celo tako umazano, da sta se na sejo sveta stranke Merlo in Golob pripeljala skupaj, tam pa je Merlo nepričakovano izvedel, da ne bo nosilec liste. In častno odšel, čeprav je bil že pripravljen na skorajšnji odhod v Bruselj. In Golob ni bil niti toliko “fer”, da bi Merlu že med vožnjo v Stegne vsaj namignil, kaj se dogaja. Je pa zato po končani seji Golob dobesedno izpuhtel in se skril pred novinarji.
Sorosove “blondinke” na pohodu
No, Golob je pod pritiski na čelo liste nato ustoličil Jovevo, ki velja za kader iz Sorosove “zakladnice”. Očitno je bil status Irene Joveve na listi pogoj, ki ga je Golobu na že omenjenem sestanku v Münchnu postavil Alex Soros. Tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se rada pohvali, da je bila v 90. letih Sorosova štipendistka. In obema, tako Jovevi kot Klakočarjevi, je skupno tudi to, da se radi blamirata pred javnostjo s čudnimi izjavami in dejanji. Toda vse to je samo zunanji blišč, medtem ko je Tina Gaber po kuloarjih vse večkrat omenjena kot politična “teta iz ozadja”, ki tu in tam stopi v ospredje. Menda že našla drugega ginekologa. To pomeni, da so slovenski tabloidni mediji – predvsem tisti iz Odlazkovega kroga – v pripravljenosti, če bo treba pred evropskimi volitvami sporočiti “veselo novico” o Golobovi novi družini …
Ko gejevski lobi prek evropskih volitev kreira slovensko politiko
Nedavno nezakonito ravnanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič glede ustanovitve državnozborske preiskovalne komisije o Golobovih nezakonitih poslih prek zasebnih podjetij (kar je nič drugega kot politično-poslovno dvoživkarstvo, če uporabimo izraz, ki ga Golobovi uporabljajo za stavkajoče zdravnike, ki stavkajo že več kot sto dni!) je marsikoga spomnilo tudi na ravnanje NSi, ki, kot je znano, ni hotela dati podpisov svojih poslancev za ustanovitev preiskovalne komisije, nato pa je to ustanovitev izglasoval državni svet. Ne glede na to pa Klakočar Zupančičeva z različnimi proceduralnimi zvijačami zavlačuje z ustanovitvijo komisije, češ da mora zadevo preveriti ustavno sodišče. Klakočar Zupančičeva, nekdanja Sorosova štipendistka, je svoje pravno neznanje in aroganco pokazala že z odkritim pozivom ustavnemu sodniku Klemenu Jakliču, naj odstopi (in to samo na podlagi pamfletarskega pisanja v Mladini).
Da ima NSi velike notranje težave, kaže tudi dejstvo, da je zaradi bližine evropskih volitev začela popuščati, zato so njeni poslanci po pol leta trmoglavljenja vendarle dali podpise za preiskovalno komisijo o ukradenih otrocih v času SFRJ (prej so zahtevali, da komisijo vodi njihov poslanec), medtem ko je evroposlanka Ljudmila Novak po tistem, ko je dvignila roko za sporni migrantski pakt, začela obračati ploščo in sedaj govori o preprečevanju migracij.
No, naši viri trdijo, da ima Novakova velike težave, potem ko je javno napadla peticijo za pravico do groba in spomina, ki je bila 14. februarja obravnavana na Odboru za peticije Evropskega parlamenta, saj naj bi ji podporo odrekali celo mnogi člani NSi. Vendar pa ima gejevski lobi, ki obvladuje tajništvo NSi, v načrtu to, da bo Matej Tonin kot nosilec liste izvoljen za evropskega poslanca, zaradi česar bo imel še manj nadzora nad dogajanjem v Sloveniji. Izključena niti morebitna zamenjava Tonina z Jernejem Vrtovcem, ki bi bil v primeru Toninove izvolitve v evropski parlament morda celo močnejša figura od vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja. Za gejevski lobi pa je znano, da na vrh svojih prioritet postavlja dobiček in poslovno sodelovanje z vsemi mogočimi gremiji – tudi s tistimi iz tranzicijske levice. Zato niti ne preseneča zadržek NSi do preiskovalne komisije o Golobovih dvoživkarskih poslih.
