Piše: Milan Gregorič
Oktobra 2015 je bila na Institutu Jožef Stefan mednarodna konferenca na temo Soočanje z demografskimi izzivi. V Delu je dr. Matjaž Gams navedel, da je v razvitih državah za ohranjanje stabilnega stanja prebivalstva potrebna rodnost 2,1 otroka na žensko.
Z večanjem standarda pa rodnost večinoma pada pod to mejo. V Sloveniji rodnost v zadnjih letih zanaša približno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi.
Demografsko izumiranje Slovenije in Evrope
Spomnimo. Po podatkih Statističnega urada RS je številko novorojenčkov lani padlo pod 17.000, kar je najmanj v zadnjih 102 letih, odkar pri nas spremljamo rodnost. Od skupno 16.989 novorojenčkov je bilo 8.677 dečkov in 8.312 deklic. Na 1000 prebivalcev se je rodilo osem otrok, kar je tudi najmanj po letu 1922. Matere so prvega otroka rodile v povprečni starosti 29,7 leta, kar je od leta 1954, odkar so začeli to zapisovati, zvišalo. Šele leta 2007 je ta delež prvič presegel 50 odstotkov, od leta 2011 pa se giblje okoli 57 odstotkov.
Medtem pa se je po podatkih medijev v muslimanskem svetu, ki obdaja Evropo, število prebivalcev v zadnjih nekaj desetletjih podvojilo. Zaradi navedenega se je delež Evropejcev v skupnem svetovnem prebivalstvu v obdobju 1950–2010 znižal z 22 na 11 odstotkov ter še naprej pada, delež Afričanov pa npr. povečal z 9 na 15 odstotkov. Do leta 2100 pa naj bi se pri obstoječih trendih rodnosti število Afričanov povečalo z današnje 1,2 milijarde na 5,6 milijarde pri skupnem številu 11 milijard ljudi. Pri navedeni nizki rodnosti (1,5) ter sedanjih emigracijah Slovencev v tujino in imigracijah tujcev v Slovenijo naj bi bilo Slovencev leta 2100 le še kakih 500.000.
S tem, da v prihodnje ne bomo več niti vedeli, koliko nas je, ker je pristojna služba pri prijavljanju stalnega prebivališča nehala vnašati podatke o narodnosti kljub členu ustave, ki omogoča državljanom možnost prostovoljnega izrekanja o svoji narodnosti.
Po podatkih medijev se je npr. od leta 2012 do 2018 izselilo 37.261 državljanov, to je več, kot se jih je priselilo. In primanjkljaj je vse večji. Delež neslovencev v državi je bil po popisu prebivalstva že leta 2012 17-odstoten in je zdaj verjetno precej višji. Zaradi nizke rodnosti je znašal primanjkljaj ljudi v t. i. delovni starosti v času od 1981 do 2018 343.000 in je vsako leto večji. Tempirana bomba demografskega izumrtja Evropejcev in Slovencev tako že tiktaka.
Islamizacija Evrope kot dosedanji prevladujoči način reševanja njene vitalnosti
Nizko rodnost spremljajo staranje ljudi, pomanjkanje delovne sile, pešanje gospodarstva in z njim povezanih državnih blagajn, to je predvsem proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne. Zaradi tega so morale razvite evropske države že pred desetletji na široko odpreti vrata ekonomskim migrantom iz edinega bližnjega naravnega bazena s presežkom delovne sile, to je iz sosednega muslimanskega sveta.
Tako nam mediji sporočajo zaskrbljive vesti, da je npr. v Belgiji in na Nizozemskem že danes 50 odstotkov vseh novorojenih otrok iz muslimanskih družin, čez 15 let pa naj bi bila polovica vseh prebivalcev muslimanov. V Franciji naj bi bil do leta 2030 vsak četrti prebivalec musliman, v Nemčiji pa naj bi ob sedanjem tempu priseljevanja muslimani postali večina leta 2050.
V Veliki Britaniji naj bi ob dosedanjih trendih do leta 2066, če ne že prej, Britanci postali manjšina v svoji državi, ker se trendi slabšajo. Zdaj naj bi bili po podatkih medijev (Demokracija, 24. 9. 2020) že v manjšini v Londonu, Leicestru, Lutonu in Birmingamu. Tudi v ZDA je danes belcev (Evropejcev) komaj še 50 odstotkov. Zadnji naval migrantov, pospešen z vojnami ter notranjimi državljanskimi in verskimi spopadi v številnih državah Bližnjega vzhoda in Afrike, z ogroženostjo življenja in premoženja ljudi, gospodarsko bedo in brezperspektivnostjo, je tako le vrh ledene gore in se razlikuje od migracijskih valov zadnjih desetletij med drugim po tem, da je bil zelo množičen in nasilen ter da je dobesedno sesul evropske meje.
K temu je treba dodati še izjavo predsednika združenja nemške industrije Urlicha Grilla, s katero je podprl vabilo Merklove migrantom v upanju na ceneno delovno silo in nove mlade plačnike v nemške državne blagajne, ki pa po ocenah strokovnjakov ne predstavljajo kakšnega večjega ustvarjalnega kapitala. Ob podatku (Delo, 12. 11. 2015), da stane vsak otrok od rojstva do 21. leta starše in državo okrog 120.000 evrov, je namreč uvoz delovne sile mnogo cenejši kot formiranje lastne. Po podatkih Reporterja pa je nemški sociolog in demograf opozoril, da sta na trikotniku med Indonezijo, Marokom in Južno Afriko dve milijardi ljudi, od katerih se jih vsaj pol milijarde želi preseliti v EU.
Slovenija sicer črpa manjkajočo delovno silo iz bližnjih balkanskih držav, a se po podatkih medijev (Demokracija, 11. 3. 2020) ta bazen intenzivno prazni. Za Romunijo npr. napovedujejo za obdobje 1989−2050 zmanjšanje prebivalstva za 30 odstotkov, za Hrvaško 22, Bolgarijo 38, BiH 29, Srbijo 24 in Kosovo za 11 odstotkov. Če vsi ti podatki držijo, so pričakovanja o morebitnem usihanju migrantskega vala iluzorna, ker ga pospešujemo tudi sami iz ekonomskih interesov, z moralno in drugačno dekadenco Zahoda, pa tudi zato, ker stojijo za njim tudi manj znana ozadja.
Občasna poročila obveščevalnih služb namreč kažejo tudi na to, da te migracije nekdo financira in z njimi manipulira iz povsem določenih nagibov. Pri mnogih migrantih so namreč našli natančne priročnike s podatki o prehodnih migrantskih koridorjih, o ovirah na njih in kako te ovire prestopiti; pa natančne opise razmer v posameznih ciljnih državah in o njihovi zaščitni zakonodaji, na katero naj se migranti sklicujejo; pa tudi podatke o socialnih pravicah in finančni podpori, ki pripada migrantom, zlasti upravičencem do azila. In ti zneski so tudi po nekajkrat večji od prejemkov, ki so jih migranti prejemali v svoji državi za redno delo. V priročnikih so bile navedene tudi civilnodružbene organizacije, ki so naklonjene prihodu migrantov in na katere se lahko obračajo po pomoč. Za vsem tem pa lahko stojijo predvsem tiste sile v islamskem svetu, ki so vsaj dvakrat v zgodovini naskočile Evropo in jih skomine po njej še niso minile.
In končno po podatkih medijev prevladujejo v tej množici nesrečnikov ekonomski migranti, to je mladi iskalci dela in boljšega življenja, ki večinoma ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev azila in jih v zadnjem času države prejemnice začenjajo množično vračati nazaj. Da ne omenjamo vse bolj glasnih opozoril, da s tem poslom na račun bedne množice migrantov bogato služijo tudi mafijske združbe kot logistični posredniki na migrantskih poteh. V ozadju npr. nemške velikodušnosti do migrantov bi lahko bile celo ogromne kapitalske naložbe arabskih držav v delnicah nemške avtomobilske industrije in v bančništvu. Kdor ima namreč kapital, lahko narekuje tudi določeno politiko.
Evropa, vključno s Slovenijo, pred resnimi izzivi
Iz povedanega izhaja, da Evropi ob tempirani demografski bombi tiktaka tudi islamska in je Evropa pred izjemno resnimi izzivi, zato mora razviti svoje obrambne mehanizme. Kratkoročno mora najmanj zavarovati svoje meje, po svojih močeh pomagati beguncem iz vojnih žarišč, morebitne nujne ekonomske migracije pa spraviti pod nadzor, kot to počnejo Kanada, Avstralija idr., ki se sproti dogovarjajo s posameznimi državami za takšno število in poklicni sestav migrantov, kot ga potrebujejo in če jim skladno s človeškim dostojanstvom lahko takoj ponudijo delo in dostojno streho nad glavo ter jih tako hitro vključijo v družbo.
Dolgoročno pa se mora Evropa, vključno s Slovenijo, predvsem spopasti z vzroki lastne dekadence. Okrepiti more demografsko rast svojega prebivalstva z materialno podporo večjim družinam, s pospešeno graditvijo cenenih in neprofitnih stanovanj za mlade pare ipd., pri čemer po ocenah stroke sploh ne gre za pretirana ali nevzdržna vlaganja. Vendar morajo biti ti ukrepi trajni in stalno na voljo, da dobijo ljudje zaupanje vanje, ne pa odvisni od razpoloženja trenutnih vlad.
Na Madžarskem jim je npr. po podatkih medijev (Demokracija 11. 3. 2020) v zadnjih desetih letih uspelo dvigniti rodnost za 9,4 odstotka. Vendar iz Evrope ne prihaja veliko družini prijaznih politik in postajamo tako celina starcev. Iz Reporterja (dr. Matjaž Gams, 11. 6. 2018) smo npr. tudi izvedeli, da že enajsto leto organizirajo konference o demografskih izzivih, a jih v zadnjih letih mediji in politiki, ki jih vabijo, ignorirajo, čeprav gre za problem, ki je za Slovenijo kot državo in družbo daleč največji. Zadnja Janševa vlada je z zavarovanjem meje in ustanovitvijo Demografskega urada pokazala, da se zaveda teh velikih izzivov, a je Golobova s takojšnjo ukinitvijo urada, z odstranitvijo mejnih ovir ipd. vse to poteptala. Skupaj z drugimi dejavniki na svetovni politični sceni pa si mora Evropa prizadevati tudi za urejanje razmer v nemirnih delih sveta, izkoreniniti terorizem in razviti dialog z zmernim islamom.
