Piše: Nova24tv.si
15. marec 2022 je bil dan, ko so sredi najhujše vojne vihre slovenski, poljski in češki predsedniki vlad uhodili pot, po kateri so nato sledili ostali svetovni voditelji. Danes, ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino, se v znak podpore Ukrajini v Kijevu mudi več zahodnih voditeljev.
Janez Janša, Petr Fiala, Mateusz Morawiecki in Jaroslaw Kaczyński so kmalu po začetku invazije povsem nenapovedano z vlakom prispeli v Kijev. S tem so dali ukrajinskemu narodu največ, kar lahko – prepotrebno upanje, da v težavah niso sami. V znak zahvale so ukrajinske oblasti obisk ovekovečile s spominsko ploščo štirih velikih politikov na aleji pogumnih v Kijevu.
Nekateri najpomembnejši podporniki Ukrajine, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, so se danes znašli med obiskovalci, ki sta jih na železniški postaji pozdravila ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha in vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.
“Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa”, je ob prihodu v Ukrajino na družabno omrežje X zapisala von der Leyen in poudarila, da v tem boju za obstanek ni na kocki le usoda Ukrajine, saj gre za usodo Evrope. V konkretnem primeru gre sicer že za deveti obisk predsednice Evropske komisije v Kijevu od začetka obsežne invazije.
V Kijevu se po poročanju Kyiv Independent mudijo tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, španski premier Pedro Sanchez, danska premierka Mette Frederiksen, predsednik Litve Gitanas Nausėda, večina evropskih komisarjev, Predsednik Latvije Edgars Rinkevičs, estonski premier Kristen Michal, finski predsednik Alexander Stubb, norveški premier Jonas Gahr Stoere, švedski premier Ulf Kristersson, islandska premierka Kristrun Frostadottir, nekdanji britanski premier Boris Johnson. Visoki gostje se bodo udeležili vrha Obrambna in varnostna strategija enotnosti, ki ga je sklical ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Več voditeljev pa bo na vrhu sodelovalo tudi preko spleta.
V ukrajinski prestolnici so se po prihodu predstavnikov iz Bruslja oglasile sirene za zračni napad. Iz tega razloga so se morali komisarji zateči v protiletalsko zaklonišče in tam počakati 20 minut. Kot je mogoče slišati, naj bi šlo v konkretnem primeru “za manever Rusije, ki naj bi hotela s preletom letal zmotiti obisk”.
Na poti v Kijev je predsednica Evropske komisije sporočila, da je svobodna in suverena Ukrajina v interesu celotnega sveta. Slednja je po poročanju STA “pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini”. “Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo,” je v video izjavi, objavljeni na X, sporočil predsednik Evropskega sveta. Ob tem pa je še dodal: “Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob rami. Želimo pravičen, pošten in trajen mir, tako kot vi.”
3,5 milijarde evrov bo EU zagotovila Ukrajini
Visoki gostje so se poklonili padlim. Predsednica Evropske komisije pa je poudarila, da Evropa stoji ob Ukrajini in odobrava njen pogumen odpor. “Z močjo si bodo zagotovili pravičen in trajen mir. Mir, vreden njihove največje žrtve”, je poudarila. Slednja pa je tudi najavila, da bo Ukrajina marca s strani EU prejela novo finančno pomoč v vrednosti 3,5 milijarde evrov. Danes pa je bil sicer sprejet 16. sveženj sankcij proti Moskvi, “ki med drugim vključuje prepoved poslovanja z več ruskimi pristanišči in letališči”.
Izmenjava vojnih ujetnikov kot “začetek” konca vojne
“Letošnje leto bi moralo biti leto začetka resničnega, trajnega miru,” je poudaril ukrajinski predsednik Zelenski. Po njegovih besedah bi popolna izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo lahko pomenila “začetek” konca vojne. Od začetka vojne je bilo med obema stranema 60 izmenjav ujetnikov, vključno z decembrsko izmenjavo na stotine ujetnikov. “Rusija mora Ukrajince osvoboditi. Ukrajina je pripravljena zamenjati vse za vse in to je poštena možnost”, je poudaril.
Ukrajina sicer ne objavlja števila vojnih ujetnikov, ki jih je zadržuje Rusija, vendar naj bi jih bilo po poročanju BBC-ja skupno več kot 8 tisoč. Prav tako je Zelenski posvaril pred kakršnim koli naglo sklenjenim dogovorom z Rusijo in pripomnil: “Miru ni mogoče preprosto razglasiti v eni uri.” “Putin nam ne bo dal miru oziroma nam ga bo dal v zameno za nekaj. “Mir moramo pridobiti z močjo, modrostjo in enotnostjo, s sodelovanjem z vami”, je dejal voditeljem na vrhu. Pravi pa, da bo trajni mir deloval le, če bo Ukrajina dobila trdna “varnostna jamstva”.
Ukrajina in ZDA sta v “zadnji fazi pogajanj” o dogovoru o mineralih, pravi podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina. Na začetku meseca se Zelenski sicer ni strinjal z dogovorom, ki bi ZDA omogočil dostop do ukrajinskih mineralov v zameno za ameriško vojaško podporo.
Premier Pedro Sanchez je ob napovedi 1 milijarde evrov iz Španije dejal: “Španija bo še naprej zagotavljala vojaško podporo in opremo še bolj odločno, kot je to počela v preteklosti.” Kanadski premier Justin Trudeau je rusko agresijo označil za vojno proti “našemu načinu življenja, demokraciji, vladavini prava, samoodločbi, pravičnosti” – in dejal, da se mora Ukrajina boriti naprej. Ob tem je še dodal, da bo Kanada namenila na desetine dodatnih vozil, pristajalnih sistemov bojnih letal in več milijonov nabojev streliva. Japonski premier Šigeru Išiba je poudaril, da je “ruska agresija na Ukrajino nezaslišano dejanje, ki je zamajalo same temelje mednarodnega reda”.
