Tožilstvo potrdilo, da je projekt avtocestne policije po zakonu “čist” – kar pomeni, da je bila njena ukinitev s strani Bobnarjeve povsem politična odločitev

Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva je zavrgel prijavo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je nanašala na sume kaznivih dejanj pri projektu avtocestne policije. Sprva je bila zadeva predana na KPK, ki pa je zadevo odstopila specializiranemu državnemu tožilstvu. To je ugotovilo, da razlogov za sum ni, zato so prijavo zavrgli. O nepravilnostih sta bila sicer obveščena tudi Urad RS za nadzor proračuna in Državno odvetništvo.

Vlada Roberta Goloba ob nastopu mandata ni skrivala ambicij, da povsem izbriše dediščino vlade Janeza Janše. Nova notranja ministrica, sedaj že odstopljena Tatjana Bobnar je napovedala odprte meje, odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško in ukinitev avtocestne policije. Ob tem se je izpeljala še dodatna akcija, v kateri so preiskovalci na policiji hoteli na vsak način najti nepravilnosti pri samem nastanku omenjenega odseka. Javnost je spremljala sumljivo usklajeno akcijo ministrice, policije, KPK in medijev. Specializirano državno tožilstvo je naša navajanja, da gre za izredno nenavaden splet dogodkov, ki nima podlagi v resničnem svetu in dokazih, potrdilo.

Kot smo o tem poročali, se je takratna politična garnitura na čelu z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar, v.d. generalnim direktorjem Boštjanom Lindavom in KPK očitno odločila maščevati svojih predhodnikom, zato so nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu, nekdanjemu ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu in direktorju uprave avtocestne policije Andreju Juriču grozili s kazenskimi ovadbami zaradi prekoračitve pooblastil in zlorabe javnega denarja pri projektu avtocestne policije. Aleš Hojs je takrat za medije komentiral, da gre za izvajanje političnega pritiska, Jernej Vrtovec pa, da vladajoča garnitura svojo nesposobnost in brezidejnost nadomešča z vlaganjem kazenskih ovadb. Izkazalo se je, da sta imela prav.

Redna notranja revizija poslovanja Uprave avtocestne policije je bila zaključena junija lansko leto. Zaradi domnevnih nepravilnosti so revizijsko poročilo pod drobnogled vzele še druge pristojne institucije, Komisija za preprečevanje korupcije, Urad za nadzor proračuna in Državno odvetništvo. KPK je ocenila, da domnevne kršitve ne spadajo v njeno pristojnost, zato je zadevo predala Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT). Odločitev o reviziji je prišla s strani Bobnarjeve, ki je bila kritična do sistema delovanja z družbo DARS in sofinanciranja nakupov opreme in vozil, saj naj ne bi bilo v skladu z zakonodajo. V celotno dogajanje so se nato vključili medijski potrčki, najprej DELO, nato pa še 24ur, ki so po ukazu zapeli po taktu vlade Roberta Goloba.

Tožilstvo je prijavo zavrglo
Nekdanja notranja ministrica Bobnarjeva je avtocestno policijo označila kot politični projekt na “trhlih temeljih”, češ, da je njeno financiranje predstavljalo “potencialno kritičnost s številnimi tveganji”, medtem, ko v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav na to temo ni znal povedati veliko, niti ni znal obrazložiti, kako je možno, da KPK razlaga policiji, kaj je mogoče preganjati po uradni dolžnosti in kaj ni. Že takrat se je dalo oceniti, da gre za izmišljene obtožbe, kar pa je odločite specializiranega tožilstva le še dodatno potrdila.

Tožilstvo je namreč presodilo, da domnevne nepravilnosti in sporno financiranje nimajo znakov kaznivih dejanj, kar pa še ne pomeni, da projekta ne bodo sankcionirale druge ustanove, saj so določene nepravilnosti lahko tudi predmet odškodninskih zahtevkov in sodnih postopkov. Za kazenski pregon morajo namreč biti izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja, ki pa jih tožilci očitno niso našli.