Piše: Ž. N.
Potem ko smo včeraj razkrili, da je bila zoper poslanko vladajoče stranke in predsednico parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank in propagando v medijih, Tamaro Vonta na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložena kazenska ovadba, sedaj bolj podrobno razkrivamo vsebino le-te.
Iz ovadbe, ki je bila vložena zaradi suma zlorabe uradnega položaja, kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, izhaja, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je Tamara Vonta kot uradna oseba – poslanka državnega zbora, pri opravljanju funkcije predsednice parlamentarne preiskovalne komisije, izrabila svoj položaj in prestopila meje uradnih pravic predsednice parlamentarne preiskovalne komisije.
Podatki, ki jih je poslanka uporabila in razkrila, niso bili zakonito pridobljeni
Kot je pojasnjeno, je Vonta v okviru izvedbe zaslišanja, ki je potekalo v okviru izvedbe parlamentarne preiskave, “nezakonito uporabila in v nasprotju s svojimi dolžnostmi glede varovanja poslovne skrivnosti sporočila podatke, ki jih je parlamentarna preiskovalna komisija nezakonito pridobila od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ki vsebujejo poslovne skrivnosti in davčno-finančne podatke naznanitelja“. To je storila “čeprav je vedela, da ti podatki niso bili pridobljeni skladno z zakonom in da parlamentarna preiskovalna komisija za njihovo uporabo nima pravne podlage“.
Podatki, ki jih je Vonta uporabila in razkrila na seji 11. decembra 2024, so bili predhodno pridobljeni na podlagi zahteve, naslovljene na FURS, ki jo je 4. oktobra 2023 podala nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, ki je pred Vonto vodila omenjeno parlamentarno preiskovalno komisijo. Kot izhaja iz ovadbe, so bili podatki pridobljeni na nezakonit način, saj zahteva ni bila vezana na obdobje, ki ga opredeljuje Akt o odreditvi parlamentarne preiskave, ampak je bila povsem neomejena po času. “Do takšnega vpogleda Parlamentarna preiskovalna komisija brez navedenega ravnanja ne bi bila upravičena, saj za poseg v navedene varovane podatke ni obstajala ustrezna zakonska podlaga”, je med drugim opozorjeno.
Zastavljena so bila vprašanja, ki se niso nanašala na zakoniti predmet parlamentarne preiskave
Na zaslišanju je poslanka na podlagi pridobljenih podatkov Tomašiču zastavljala vprašanja, ki se sploh niso nanašala na zakoniti predmet parlamentarne preiskave. Vprašanja so se namreč nanašala na poslovne odnose, komercialne pogodbe in finančne transakcije naznanitelja z zasebnimi tretjimi osebami. Med vprašanji, ki jih je ta zastavila Tomašiču, so bila denimo: “Vam je znano ime Belfry?”; “Zakaj bi oni oglaševali pri vas?”; “Ali je tudi Ripost oglaševal pri vas?”; “Torej, od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Nova hiša d.o.o. dobila 24.300 EUR. Zakaj?”; “Vam je poznana družba Triforce Ventures ali pa Benchers? Ste z njo poslovali? V kakšni obliki je potekalo sodelovanje z njo?”
V primeru več vprašanj je Tomašič opomnil, da gre za poslovne skrivnosti naznanitelja. Opozoril je, da z zastavljanjem takšnih vprašanj zlorablja svoj položaj in delo parlamentarne preiskovalne komisije, zaradi česar tudi ni želel podajati odgovorov na vprašanja. Kakorkoli, tudi večkratna opozorila Tomašiča niso zalegla, saj je poslanka še naprej vztrajala s postavljanjem vprašanj s področja poslovnih skrivnosti in ob enem nadaljevala z razkrivanjem le-teh.
Poseglo se je v ugled, poslovni interes in dobro ime
“Poslovne skrivnosti in davčno-finančne podatke naznanitelja je osumljenka uporabila protipravno in z zlorabo uradnega položaja predsednice preiskovalne komisije, vse z namenom, da bi obračunala s političnimi nasprotniki, neupravičeno uporabila oziroma v javnost posredovala navedene podatke ter s tem naznanitelju povzročila škodo v obliki posega v njegov ugled, poslovni interes in dobro ime”, je poudarjeno v kazenski ovadbi in dodano, da se je osumljenka glede na funkcijo predsednice komisije prav gotovo zavedala, da je njeno ravnanje v nasprotju s pravom, prepovedano in kaznivo.
Navedeno je, da obstajajo najmanj utemeljeni razlogi za sum, da se je poslanka “zavedala svojega dejanja in ga tudi hotela storiti, da je torej ravnala v krivdni obliki direktnega naklepa”. “S tem obstajajo najmanj utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenka z zgoraj opisanim ravnanjem izpolnila vse objektivne in subjektivne zakonske znake več kaznivih dejanj, zlasti pa: kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti po 1. odstavku 236. člena KZ-1.”
Komisijo se uporablja kot orodje za politično obračunavanje s političnimi nasprotniki
V ovadbi je tudi opomnjeno, da je nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek že v času opravljanja funkcije predsednice konkretne komisije “javno in nedvoumno opozarjala na resne nepravilnosti pri delu parlamentarne preiskovalne komisije, zlasti glede nezakonitega ravnanja z zaupno dokumentacijo ter prekoračevanja pooblastil komisije”. Navedeno je, da je ta opozarjala, da se “parlamentarna preiskovalna komisija uporablja v nasprotju s svojim zakonskim namenom, in sicer kot orodje za politično obračunavanje s političnimi nasprotniki, namesto za ugotovitev in oceno dejanskega stanja”. Naznanitelj je sicer na iste nepravilnosti opozarjal že sam že v prej vloženi kazenski ovadbi zoper Šetinc Paškovo. “Navedeno jasno kaže, da ne gre za osamljena ali naključna ravnanja, temveč za kontinuirano in sistematično zlorabo instituta parlamentarne preiskave, ki se je nadaljevala tudi po zamenjavi predsednice komisije”, je izpostavljeno v ovadbi.
Za razkritje poslovne skrivnosti ni imela pooblastila
Vonta je kot predsednica parlamentarne komisije na podlagi 15. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) zavezana k varovanju tajnosti podatkov, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih nalog. V skladu s tem se lahko poslovno tajnost razkrije zgolj s pooblastilom prizadete osebe. Osumljena pa za razkritje poslovne skrivnosti ni imela pooblastila naznanitelja. “Naloga parlamentarne preiskovalne komisije je v skladu s 1. členom ZPPre ugotovitev in ocena dejanskega stanja, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti, ne pa neomejena preiskava zasebnih subjektov”, je še med drugim opomnjeno.
Sicer pa iz ovadbe še izhaja, da je že sam nastop poslanke tekom zaslišanja pokazal, da je njen cilj predstavljal “javno diskreditacijo priče in obračun z naznaniteljem in političnimi nasprotniki”. Slišati je bilo namreč mogoče komentarje, retorična vprašanja, ki so bila izrazito vrednostno obremenjena in posredno ali neposredno obtoževala pričo in naznanitelja. Med drugim je denimo izjavila: “Ja vi kar povejte, zato ker jaz vidim, da ste vi na vseh področjih resnično ekspert in bom z veseljem poslušala vse, od prava, ekonomije, delničarstva, pisanja, retorike in to, mislim jaz moram priznat, res moram priznat, jaz take priče še nisem videla. In sem vam hvaležna, da ste prišli in nam odprli oči. Spregledali smo kot Esmeralda”. “S tem, ko je osumljenka zlorabila svoj uradni položaj in prisilno moč, ki izhaja iz funkcije predsednice, za osebno in politično diskreditacijo priče ter naznanitelja, je ravnala v nasprotju z dolžnostmi uradne osebe, kar predstavlja očitno in zavestno prekoračitev uradnih pooblastil in zlorabo položaja”, je še opomnjeno v ovadbi.
