Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Mantra okrog tega, kako naj bi vlada napadala medije se nadaljuje. Javna RTV Slovenija in POP TV sta namreč na podoben način spisali sestavek o tem, kako naj bi bilo stanje svobode medijev pri nas zaskrbljujoče. “Največja težava slovenskih novinarjev in mnogih strokovnjakov je, da so v svojem bistvu politiki. Dajejo politične izjave, skušajo ljudi prepričati v pravilnost ene politične opcije in imajo status novinarja samo za masko,” glede poročanja v Sloveniji izpostavlja poznavalec medijskega poročanja, urednik portala in časnika Vipavska.eu in profesor zgodovine Tino Mamić.
Na POP TV ugotavljajo, da mediji na domačem parketu predstavljajo glavnega sovražnika vlade, tako imenovanega političnega nasprotnika. Novinarje naj bi bilo strah, da bodo šikanirani v primeru, da se bodo odločili za raziskovanje zgodb in objavljanje “dejstev”.
Čeprav lahko vidimo, da dnevnih kritik na račun vlade ne manjka, kar priča o tem, da tolikšne cenzure, o kateri govorijo, vendarle ni, je profesor novinarstva Marko Milosavljevič glede odnosa vlade, predvsem stranke SDS, do medijev prepričan, da naj bi šlo za odnos, ki ne dopušča in razume kritike in si želi videti le najlepše zgodbe o sebi. Ker po njegovem prepričanju mediji, ki so blizu SDS naj ne bi bili uspešni, naj bi podreditev javnih medijev predstavljalo cilj. Brez omembe madžarskega premierja Viktorja Orbana seveda tudi tokrat ni šlo. Po njihovem zastraševanju brez osnov gre Slovenija po poti, po kateri gre Orban in pa delno tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić (slednji naj bi na nek način vzpostavil enostrankarski medijski sistem).
“Naše” stranke so leve, tega več ne skrivajo
Kot posebej problematično medija izpostavljata stanje, ki vlada glede STA. Tukaj seveda ne problematizirata dejstva, da se direktor STA Bojan Veselinovič že mesece upira izročitvi vse potrebne dokumentacije, da bi se končno uredilo pogodbeno razmerje z STA, s tem pa tudi njeno financiranje. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, v povezavi s tem celo navaja, da ne pomnimo tako resne grožnje, nevarne poti k zatonu medijske svobode. “Društvo novinarjev Slovenije se je odločilo za donacijsko kampanjo v sodelovanju s tako imenovanimi prijatelji STA, tudi mediji in ostalimi novinarskimi vrstami, s čimer želimo nadomestiti manko financiranja, da bi vsaj delno lahko premostili finančno krizo, kajti novinarji ne bodo dobili več prihodnjih plač ali pa bodo mogoče te zadnje oz. bo agencija v situaciji, ko bo morala razglasiti stečaj, in to zato, ker vlada ne upošteva lastnih zakonov,” sporoča Tuškova in dodaja, da je prepričana, da je naslednja na vrsti RTV Slovenija. Vlada oziroma konkretno premier Janez Janša naj bi si namreč po njeno predstavljal, da javna RTV predstavlja orodje v rokah oblasti.
Poznavalec medijskega poročanja Tino Mamič poudarja, da največjo težavo slovenskih novinarjev in mnogih strokovnjakov predstavlja to, da so v svojem bistvu politiki. “Dajejo politične izjave, skušajo ljudi prepričati v pravilnost ene politične opcije in imajo status novinarja samo za masko. Spominjam se, ko sem kot novinar v volilnem štabu SD čakal rezultate volitev. Med čakanjem, da vodje socialdemokratov povedo številke, sem rezultate vzporednih volitev dobil po SMS-u. Pisk je slišal fotoreporter uglednega slovenskega medija pred menoj, s katerim se sploh nisva poznala, in vprašal: “Koliko so dobili naši?” Naši? Fotoreporter je neznanega novinarja avtomatično štel za podpornika SD ali vsaj levih strank. Ali je treba k temu še kaj dodati? Kolega je predvideval, da so vsi novinarji enakega mnenja in da so levičarji “naši”. Pa saj to je neverjetno.”
Problem je, če se opredeljenost kaže navzven
“V resničnem svetu seveda imamo novinarje različnega mnenja. S tem ni nič narobe,” poudarja Mamič in dodaja, da je problem, če se ta opredeljenost kaže navzven. Za mnoge novinarje, ki hočejo biti nevtralni, pa to po njegovih besedah pomeni, da jih v prevladujočih medijih imenujejo “ta desni”. “Mnogi, ki svetovnonazorsko niso levičarji, zato raje utihnejo ali pa tulijo z volkovi,” je prepričan.
Veliko novinarjev in urednikov je po besedah Mamiča v službi svojega svetovnega nazora ali politike, ne pa javnosti. “S tem v zvezi je tudi stalno kršenje novinarskega kodeksa, ki prepoveduje mešanje komentarjev v poročilo o dogodku. Komentar mora namreč biti jasno ločen od novice. Tu je kršitev malo morje. Novinarji se ne zavedajo, da imajo bralci pravico, da izvejo osnovne podatke o dogodku brez novinarjevega mnenja.”
