Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Antropologinja Svetlana Slapšak je v svoji nedavni kolumni z naslovom “Po poteh pogumnih” dokazala, da, kot kaže, brez bruhanja sovražnosti pri njej preprosto ne gre. S slednjim sicer že ni skoparila v času prejšnje vlade, a videti je, da se ji predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janše še naprej prikazuje v nočnih morah. Še posebej v zvezi z dogajanjem na javni RTV Slovenija, kjer želi skupina političnih aktivistov skupaj s podporo aktualne oblasti povsem prevzeti nadzor, da niti slučajno ne bi bilo več prostora za kritiko oblasti, ki ji rejtigi priljubljenosti vztrajno padajo.
“Tolpa prevarantov, ki je ugrabila medije in vanje vtaknila izmečke iz medijske kanalizacije, je rezultat prepoznavne Janševe taktike”, v svoji kolumni v Večeru žaljivo izpostavlja Svetlana Slapšak, ki pravi, da naj bi večina ljudi zastopala stališče, da je treba RTVS prepustiti lastni usodi, konkretneje njihovim zaposlenim. Seveda je jasno, da Slapšakova niti slučajno nima v mislih, da bi javni medij prepustila prav vsem zaposlenim, ampak samo tistim, ki razmišljajo po njihovo, se pravi “prav”. Vsi ostali novinarji, kot so denimo Jože Možina, Vida Petrovčič in Igor Pirkovič, sem seveda ne sodijo, saj si pri svojem poročanju in delu drznejo dajati besedo tudi tistim, ki jih želi globoka država utišati, ker ne plešejo po njihovih taktih. Sicer pa to, da nekdo novinarje, ki so mu neljubi, označuje za izmečke iz medijske kanalizacije, pove največ o njem samem. Za vsakogar, ki se namreč ima intelektualca, se pričakuje, da drugače mislečega kritizira kultivirano in argumentirano.
“Lahko bi rekli, da gre za njegov najuspešnejši politični podvig doslej, ki ga je izpeljal v relativno kratkem času. Podvig nosi vse značilnosti vodje samega: korupcijo, goljufije, manipulacije, slab okus, nizko stopnjo izobrazbe, nerazumevanje medijev, zlobo, vulgarnost,” glede Janše in dogajanja na RTVS pravi Slapšakova v prepričanju, da je javna televizija kar Janša sam. Kot lahko vidimo, se je Slapšakova konkretno spravila nad prvaka SDS, saj naj bi po njeno goljufije, korupcija, zloba, vulgarnost in celo nizka stopnja izobrazbe predstavljale Janševe značilnosti. To, da je Slapšakova tako sovražno nastrojena proti Janši, sicer ne čudi, saj ni manjkala na številnih protestih politkolesarjev, ki so s svojimi pritiski in manipulacijami dosegli zmago aktualne struje. Je pa žalostno, da tako primitiven zapis pri Mladini označijo celo za izjavo dneva.
Mladini se, kot kaže, zdi sprejemljivo, da se tiste, ki zanje niso sprejemljivi, označuje za člane tolp prevarantov in izmečke iz medijske kanalizacije, nezaželene politike pa brez kakršnih koli zavor prekriva z gnojnico. Če bi se z omenjenimi besedami označevalo njim ljube novinarske aktiviste ali denimo poslanca aktualne oblasti, je najbrž vsem jasno, da bil ta, ki bi si drznil to reči, skrajnež ali fašist. Sicer moramo tukaj poudarjati, da je sovražnost ne glede v koga je usmerjena, povsem nesprejemljiva. Kritike je namreč mogoče podajati povsem kulturno in argumentirano. A pri nekaterih pač ne gre brez dvojnih vatlov, kar je resnično žalostno.
Več kot očitno je tovrstni zapis Slapšakove odraz frustracije levega vladajočega pola, ki se skupaj z lovkami na vse pretege zavzema za to, da navkljub odločitvi ustavnega sodišča nemudoma zamenja vodstvo, ki jim ni po volji. Slednje naj bi namreč oviralo nepristransko in profesionalno poročanje, a kaj ko o tovrstnem poročanju ni bilo ne duha ne sluha v preteklosti. Sicer pa je celo aktualna predsednica Nataša Pirc Musar v času, ko je kandidirala za generalno direktorico RTVS, opozorila na velik vpliv vladajoče stranke SD. Vsi si najbrž želimo javni servis, ki bo poročal profesionalno, torej predstavil obe plati kovanca, da si lahko vsakdo ustvari lastno mnenje. Konec koncev obvezni RTV prispevek plačujejo vsa gospodinjstva ne glede na to, ali so leva, desna, rdeča, črna ali zelena.
Na Kolodvorski nedavno odkrili obešeno sliko diktatorja Josipa Broza – Tita (Foto: Twitter)
Marsikdo je ob prebranem sestavku sklenil, da bi se morali zapisa Slapšakove lotiti na prvem srečanju Strateškega sveta za sovražni govor. Se bodo kritično oglasili? Kaj pa Inštitut 8. marec in drugi, ki jim ni tuje moraliziranje?
