Piše: Nina Žoher (Nova24TV)
Po neuspeli nezaupnici koalicije KUL se je v mediju Politico takoj naslednji dan (povsem “naključno”) pojavil članek z obtožbo, kako naj bi predsednik vlade Janez Janša ustrahoval in preganjal medije, ki mu niso povčeši. Zanimivo pa je, da odgovorov vlade RS, ki so objavljeni na njeni spletni strani, v luči svojega “transparentnega” novinarskega profesionalizma, sploh niso objavili. Seveda je jasno, kam pes moli taco. Ker pa je dal Janša vedeti, da je novinarka pristransko pisala o vladi, so se v debato vmešala tudi kar velika medijska imena, kot je Lucas Guttenberg in ostali.
V sredo zvečer se je na družabnem omrežju Twitter razvnela pestra razprava. Na zavajajoče poročanje se je namreč med drugim odzval Lucas Guttenberg in zapisal, da poročanje novinarke Lili Bayer glede domnevnega ustrahovanja novinarjev pri nas predstavlja dober opomin, kako države znotraj evro območja niso imune na demokratično nazadovanje. “In poleg očitne potrebe po boju proti tem težnjam to verjetno pomeni, da moramo poskrbeti, da nismo odvisni od soglasja podobnih, kot je Janša, da bodo naša orodja za krizno upravljanje delovala”. V nadaljevanju je Guttenberg zapisal naslednji tvit: “Če član Evropskega sveta odkrito očita novinarju, v tem primeru novinarki Politica, kritično poročanje, to ne bi smelo ostati brez odziva njemu enakih. Čas je, da spregovorim s predsednikom Evropskega sveta in sodelavci.”
Ko je Guttenberg na Twitter zapisal, da je čas, da spregovori s predsednikom Evropskega sveta, se je ta odzval na zapis Janeza Janše, ki je zapisal, da je bilo novinarki Politica naročeno, da naj ne navede resnice, zaradi česar je navedla v glavnem neznane vire iz ekstremne levice in namenoma zanemarila vire z imeni in integriteto. “To je Politico Evropa, žal.” Na zapis Guttenberga se je kritično odzval intelektualec Tomaž Štih (Libertarec) in v poduk poudaril, da je dejstvo, da je njegova novinarka uporabila le skrajno leve vire za pisanje svojega članka. “Niti enega verodostojnega desničarskega vira ni, ki bi podpiral njeno zgodbo,” je bil jasen in ob tem dodal, da če se opravlja zanič novinarsko delo/socialistični aktivizem je potrebno na to opozoriti. “Ne gre za žalitev, ko gre za resnico.”
Na zapis Štiha se je Guttenberg odzval in v bran novinarki Politica zatrdil, da gre za temeljito novinarko. “Članek daje glas širokemu naboru virov in pogledov. In ne glede na vse, to, da premier neutemeljeno navaja, da je novinarka pisala po navodilih nekoga drugega, je nevarno za demokracijo.” Štih mu ni ostal dolžan zaradi navedb in ga povprašal: “Zakaj?”. Ob tem je dodal, da se je očitno pogovarjala s standardno skupino levičarskih aktivistov, ki prodajajo lažne zgodbe v korist socialistov. “Vprašajte jo za navedbo enega desnega vira v svojem delu. Enega! Predstavlja žrtev prevarantov.” Ob tem je še v vednost Guttenberga še dodal, da so bili trije desno usmerjeni novinarji, ki so jih socialisti resnično preganjali (Miro Petek, Jani Božič in Mojca Vočko). “Prvi je skoraj umrl, drugi je zbežal v Veliko Britanijo, tretja je bila oproščena po 10-letni sodni bitki.”
V debato se je vmešal tudi Franc Rogelšek, ki je ob tem pripisal, da je nujno, da se piše resnico, ne pa da se jo izkrivlja in piše po navodilih političnih nasprotnikov predsednika vlade Janeza Janše. Guttenberg se je odzval na zapis Rogelška in ga povprašal, če ima morda kakšen dokaz za navedbo, da naj bi novinarka pisala po navodilu koga ali gre zgolj za žalitev. Ob tem je izpostavil, da dvomi v to, saj je odlična novinarka, ki po navadi dobro pozna stvari o katerih piše.
Štih se je na navedbo Guttenberga odzval in serviral nekaj imen socialističnih aktivistov, med drugim Blaža Zgago, Primoža Cirmana in Anuško Delić in povprašal, če niso ravna ta imena tista, ki so služila za namene pisanja članka. Pripisal je, da je zanimivo, kako je zapis od besede do besede enak tipičnim lažnim novicam, ki jih sicer po navadi servirajo ti aktivisti.
Janša se je sicer na zapis Guttenbergove odzval in poudaril, da je bilo s strani vlade odgovorjeno na vsa vprašanja, pa so bili kljub temu odgovori ignorirani. “Odlična novinarka?”
Na zapis Politica se je na Twitterju odzval tudi evropski poslanec Guy Verhofstad iz Belgije. Ta je na Twitter zapisal, da ko novinar zastavi vprašanja glede medijske svobode, ustrahovanje ne predstavlja odgovora. Pri tem je označil Janšo in dodal, da je nujno, da Evropska unija brani svobodo tiska in kritično novinarstvo. “Kot član Evropskega sveta bi moral predstavljati vzgled!”. Na zapis evropskega poslanca se je Janša odzval in zapisal, da so na vladi odgovorili na prav vsa njena zastavljena vprašanja, pa so pri Politicu ignorirali. “Kdo koga ustrahuje?”
Janša je poslancu Evropskega parlamenta Verhofstadu pripel posnetek, kjer so prikazane grožnje s smrtjo in dodal, da je to točno to kar on pravzaprav brani.
V povezavi s člankom Politica se je oglasila tudi dopisnica ameriškega New York Timesa, ki pokriva dogajanje v Bruslju, Matina Stevis-Gridneff, ki je zapisala, da slovenski premier osebno napada novinarja Politica Europe kot tudi medij na račun zgodbe o njegovem zatiranju tiska v Sloveniji. Poleg pa je še pripela povezavo do članka. Na to se je odzval sociolog Borut Rončević, ki se je odzval na navedbe novinarke, ki je zgodbo označila kot odlično: “Zgodba ni odlična in ni podprta z empiričnimi dejstvi. Nedavna analiza poročanja 10 najpomembnejših slovenskih medijev je pokazala, da je 80 odstotkov medijev pretežno protivladnih, 18 odstotkov nevtralnih, 2 odstotka provladnih. Ni prav veliko zatiranja …”
Rončević se je odzval tudi na navedbe Guttenberga, kjer ta trdi, da novinarka Politica odlična in da po navadi pozna stvari o katerih piše. “Z njenim delom nisem seznanjen, zato o njem ne morem dajati splošnih komentarjev. Vendar empirični podatki kažejo, da je določeno delo pod drobnogledom pristransko in večinoma napačno. Slovenski medijski prostor je svojevrsten; 80 odstotkov največjih medijev je močno protivladno naravnanih.”
Rončević je ob tem še poudaril, da ima kot novinarka pravico kritizirati politike zaradi njihovega dela. In politiki imajo pravico kritizirati novinarje, ki pišejo o njihovem delu. To je demokracija in ne nevarnost za demokracijo, je bil jasen.
Ko je novica Politica zaokrožila naokrog se je sicer v povezavi s tem odzval tudi poznavalec medijskega prostora dr. Matevž Tomšič in zatrdil naslednje: “Spletni portal, znan po izrazito levičarskih stališčih, na podlagi pogovorov s slovenskimi novinarji, katerih velika večina podpira levico in od vsega začetka nasprotuje aktualni vladi, naslika podobo ‘ozračja strahu’ v državi. Nepristransko, ni kaj :)”
Nina Žoher
