Zgodba Matoja Jozaka je dokaz, da je Udba likvidirala še leta 1974 (seveda pa je izvedla številne likvidacije še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja), ko ga je pokončala s strelom ter ga vrgla v reko. Pred tem so ga, kot je bilo za udbovske metode ubijanja značilno, še zvezali z žico.
Udba je nastala leta 1946, aktivna pa je bila še mnogo let pozneje. To je na lastni koži občutil Mato Jozak, rojen 23. aprila 1940 v eni izmed vasi v okolici Travnika, ki je leta 1967 emigriral v Avstralijo. V začetku leta 1973 se je vrnil v Evropo in se nastanil v Dusseldorfu. Nazadnje so ga videli 27. novembra 1974, ko je prišel v gostišče Industrieschranke v nemškem mestu Neuss.
Šest mesecev kasneje so njegovo truplo odkrili v reki Ren. Ob tem je nemški publicist Hans Peter Rullmann zapisal: “Noge je imel zvezane z žico, tako tudi roke. Ubit je bil s strelnim orožjem kalibra 7,65 mm v zatilje in vržen v reko.”
Po Jozakovem izginotju je nemška policija nemudoma domnevala, da za tem stoji Ejuba Dizdarević, lastnik gostilne Industrieschranke. Po teh očitkih je Dizdarević 22. decembra 1974 zbežal v Jugoslavijo in se nastanil v Bihaću, kjer ga je zloglasna Udba nagradila s stolčkom direktorja restavracije Sunce na reki Uni, piše spletna stran Komunistički zločini.
Ejub Dizdarević je bil evidentiran v Bihaću kot sodelavec Udbe pod psevdonimom Luna.
