Piše: S. K. (nova24tv.si)
Svetovalec poslanske skupine največje vladne stranke Gibanje Svoboda Grega Ciglar, ki se je v preteklosti poskušal s pomočjo Levice dokopati do poslanskega stolčka, je tekom vikenda z zapisom na družabnem omrežju X pokazal, kako močno občuduje Franca Rozmana – Staneta, partizanskega poveljnika, ki ga bremenijo obtožbe medvojnih zločinov.
“Na današnji dan pred 80 leti je v tragični nesreči življenje izgubil naš narodni heroj, komandant Franc Rozman – Stane. V njegovo čast smo se danes v velikem številu zbrali na slovesnosti v Lokvah pri Črnomlju. Večna čast in slava,” je Grega Ciglar v soboto, 9. novembra, zapisal na družabnem omrežju X in temu dodal tudi fotografije, ki kažejo, da niti sam ni manjkal na slovesnosti.
Nekdanji ljubljanski mestni svetnik na listi stranke Levica, ki je kasneje prestopil v vrste svetnikov Liste Zorana Jankovića, in član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije se navdušuje nad človekom, ki se je po informacijah zgodovinarja Iva Žajdele boril v španski državljanski vojni na strani komunistov, s čimer si je pridobil pomembne izkušnje za borbo v okviru komunistične oborožene vojske. Bil vojno na dveh frontah, uradno proti okupatorju, v resnici pa proti Slovencem. Žajdela je za Siol izpostavil, da so partizani Rozmana Staneta za seboj puščali opustošenje. “Vodstvo partije ga je pri tem opravilu pošiljalo v prve bojne vrste, kjer je organiziral in vodil partizanske enote. Te so, še posebej od pomladi 1942 naprej, začele na veliko pobijati tiste Slovence, ki bi lahko bili revoluciji napoti.”
Gre za “slepega izvrševalca zločinske revolucionarne politike komunistov”
Žajdela je kot enega izmed primerov navedel umor treh civilistov 26. oktobra 1941 na Dobrovljah nad Vranskim, ki so ga zakrivili njegovi partizani. Po trditvah Žajdele je bil Rozman Stane “slepi izvrševalec zločinske revolucionarne politike komunistov”. S tako imenovano “drugo grupo odredov” so maja 1942 namreč morili in ropali Slovence na skoraj vsakem koraku. “Leta 1943 in 1944 je bil kot komandant glavnega štaba partizanske vojske zraven pri velikih partizanskih zločinih: od Turjaka, Žužemberka in drugih partizanskih uničevanj slovenskih življenj in premoženja,” je pojasnil zgodovinar in dodal, da so njegovi partizani za seboj puščali “neizmerno opustošenje, žrtve in gorje”.
Iz poročila, ki je bilo leta 1942 s strani Edvarda Kardelja, vodje KPS, poslano Ivu Loli Ribarju, članu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, je razviden zapis: “Včasih so nekaj mnogo likvidirali. Tako je npr. 2. grupa likvidirala mesečno samo na enem majhnem odseku povprečno do 60 ljudi. Zgodile pa so se tudi hujše stvari, o katerih ti pismeno ne bom govoril.” V zvezi z zapisom, ki je dostopen v Arhivu Slovenije, je Žajdela povedal, da se ta nanaša na enote Franca Rozmana Staneta. Slednji je namreč tedaj vodil drugo grupo. “Franc Rozman Stane je bil in morda še je heroj za komuniste in vse tiste postkomuniste (borce), ki še vedno živijo od v komunističnem režimu pridobljenih številnih privilegijev,” je navedel in opozoril, da so komunistični borci na podlagi pristranskih podatkov iz njega naredili mit, a so ob tem zamolčali “vse bistvene podatke o njem in njegovem početju”.
Tisti, ki so z ravnanjem Franca Rozmana Staneta bolje seznanjeni, so pod objavo svetovalca poslanske skupine največje vladne stranke Gibanje Svoboda zapisali zgovorne komentarje v smislu: “Tako smo se mi obnašali v vrtcu, ko smo še verjeli, da so partizanske pravljice/laži resnica. Potem smo pa odrastli…”; “Spomin na morilca in ne vrednote NOB…”; “Koliko vam kapne v žep vsakič za vaša sprenevedanja? Ker druge razlage ni.”; “Morilcu se klanjate. Sramota.”; “Samo najbolj krvoločni morilci so lahko postali narodni heroji, zato je potrebno vse njihove spomenike podreti in prepovedati njihovo čaščenje.”; Vprašajte po Dolenjskih vaseh. Praktično po vseh vaseh so ležala trupla umorjenih domačinov, kjer je šla njegova enota. Kradli in morili so kot srake.”
Na omenjeni slovesnosti pa poleg nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, ki ga Ciglar označuje kar za očeta naroda, ni manjkal niti poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je ne dolgo nazaj z govorom na sv. Urhu sprožil burne odzive, ko je spregovoril o neonacistih, ki naj bi sedeli v parlamentu, proti njim pa je celo napovedal “bitko” generacije. Navdušenje nad Francem Rozmanom Stanetom sicer goji tudi poslanec Svobode dr. Martin Premk, saj je slednji ustanovil Kulturno-zgodovinsko društvo Franc Rozman – Stane. Ker gre v konkretnem primeru za doktorja zgodovine, je to toliko bolj moteče, saj marsikdo dvomi v to, da slednji ne bi bil seznanjen s prej omenjenim poročilom, ki je dostopen v Arhivu Slovenije.
