Piše: Vančo K. Tegov
Slovenija v tem preigravanju nepomembna, neverodostojna. Niti na klopi za rezervne igralce nas ni. Nezrelost, samopašnost, domišljavost sedanji posadki, je vlogi in pomenu države kot mlinski kamen okoli vratu. Nič več ni treba gledati in tuhtati kako in na kakšen način popraviti. Ampak jim pokazati vrata, jih pospremiti do izhodnih vrat iz politike.
Svet in svetovna ureditev ki smo ga poznali zadnjih 80 let, ki so ga ustvarili Američani je bila zasnovana po drugi svetovni vojni kot ureditev miru in svetu brez vojn in s pravili kako bi se naj države obnašale in ravnale v medsebojnih odnosih se umika, podira, izginja.. V tej geopolitični nevihti se razmera nam od prej znana in razumljiva se dogajajo stvari, ki nas lahko skrbijo in puščajo zaskrbljeni… Ta svet razpada pred našimi očmi. Amerika, ki je ta svet vzdrževala, zdaj lahko rečem da ni pripravljena to storiti. Oblikuje se nov svet, so nekateri obrisi in po teh obrisih svet ki prihajani nič kaj prijazen, posebej za manjše države.
Dr. Božo Cerar, upokojeni diplomat na tribuni VSO Laško v Laškem: “V tem svetu ni več tisto pravo, pravilo o nenapadanju in spoštovanju ozemeljske celovitosti držav ter meddržavnih meja. Ta svet je svet ker imajo edino besedo velesile. Par velesil, in tisto kar velja in obvelja je njihova moč. Ali bo to v celoti prevagnilo, ne vemo, vidimo pa da celo slabše kaže. V tem svetu edino kar velja je to kar se zmenijo velesile.”
V primeru Evrope oziroma Ukrajine, kjer se pogovarjata ZDA in Rusija o reševanju oziroma ustavitvi vojne v Ukrajini, je pa tudi svet kjer te dve velesili tudi medsebojno tekmujeta. Iz podane geopolitične slike vidimo da se ZDA boj ko ne želijo umakniti iz Evrope, ki pa je malo zaspala in je bila na nek način zatečena in nepripravljena nad obsegom početja Rusije na ozemlju Ukrajine. Na nek način je Evropa prepuščena Rusiji, Rusija pa testira Evrope, kolikor zmore in kakšna je njena odzivnost.
Zaenkrat slaba, počasna in nemočna skorajda bi se reklo onemogla iz več razlogov in več pomenih. Iz tega stanja se morajo Evropejci predramiti, si pomagati sami. Sami poskrbeti za svojo lastno varnost, za svojo lastno blaginjo. Pri vsem tem upamo le lahko da v te situaciji Evropa ostala enotna, solidarna in da bo temu kos, kos tem zahtevnim časom.
Kakšno vlogo ima pri tem država Slovenija?
V Sloveniji se ob vprašanju obrambe in obrambne sposobnosti se pojavlja notranje politično moment oziroma težava z lobiji ki so proti kakršnikoli oborožitvi. Ob vem tem smo še kot država nekonsistentni oziroma ne spoštujemo zavezo glede na pogodbo glede proračunskega odstotka (dva odstotka) ki bi ga na letni ravno dajali za našo obrambo in obrambno moč, na podlagi česa lahko pričakujemo reakcijo in skupne obrambne strategije na Evropski ravni. Nonsens je danes v teh časih pričakovati ne-investiranje v obrambo ali izstop iz skupne obrambe. Oboroževati se je treba za obrambne namene in pika. Lastno osamosvojitev nismo izbojevali in dosegli s fračami, ampak z orožjem.
Smola je še večja, tudi tato ker smo že imeli neko konsistentnost oziroma da je krivulja šla vztrajno navzgor, tudi in najbolj med Janševo vlado, sedanja Vlada oziroma politika ki jo vodi, je povsem zgrešena glede ravnanj povezanimi z globalnimi geopolitičnimi vprašanji, glede obrambnih vprašanj in kakofoničnosti oziroma razglašenosti ter neusklajenosti sama s seboj, nas postavlja v vlogi nezanesljivega, ne-kredibilnega in seveda povezano s tem kot neresnega partnerja na zelo resnih področjih kjer se iščejo rešitve. Imajo nas za državo ki ne zna držati svojo že dano besedo.
Zato pa, kot rad večkrat v športnem žargonu rad rečem, “da imamo drugoligaški« status v evropski politični in obrambni sferi, pa še ta status ni zanesljiv, se pravi da smo tam tudi proti dnu lestvice oziroma razvrstitve. Ali kot kakšen »fačuk«, nebodigatreba.
Kdor to počne z očitnim namenom škodovati ali zaigrati ugled države, mu je treba pokazati vrata, nemudoma.
