Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
S kršitvijo poslovnika državnega zbora bodo poslanci Svobode, SD in Levice danes še v zadnjem tretjem branju potrdili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, s katerim dodeljujejo najvišje mogoče pokojnine neto okoli tri tisoč evrov mesečno prejemnikom Prešernovih nagrad, pol nižje pa nagrajencem Prešernovega sklada in predsednika republike.
Povprečno bo to pomenilo slabih 400.000 evrov pokojninske ugodnosti v dveh desetletjih, kolikor se praviloma prejema pokojnina, za Prešernove nagrajence, ki jih je oblast že nagradila s 30.000 evri. Toliko znaša Prešernova nagrada. V tem letu bosta srečneža, ki bosta dobila nagrado in se jima obeta še najvišja pokojnina, Dragica Čadež in Dragan Živadinov. Običajnim upokojencem pa oblast niža pokojnine. Od junija prihodnje leto jih bodo znižali vsem za odstotek, da bi zbrali dodaten denar za skrb za starostnike, ker v proračunu države, ki bo doplačeval za te izjemne pokojnine, ni dovolj denarja. Vsem upokojencem so že naložili tudi obvezen prispevek 35 evrov za zdravstvo, ki je bil prej prostovoljen. Ker niso izvedli reforme pokojninskega sistema, je na ledu tudi evropski denar, ki bi ga za to lahko dobili.
Vladne stranke so pri delitvi visokih nezasluženih dosmrtnih državnih rent, ob tem, da jemljejo revnim, da bi dale eliti, še dodatno nepoštene, ker ne delijo enako niti vsem elitam. Arbitrarno so izbrali področja, kjer so ljudje več vredni.
Privilegij je umetnikom koalicija namerava uzakoniti v zadnjem branju že konec novembra, a je opozicijska SDS to preprečila s postopkom za razpis posvetovalnega referenduma. Po poslovniku parlamenta morajo poslanci, če je predlagan posvetovalni referendum, z nadaljevanjem procedure počakati 30 dni. Določba poslovnika o tem je takšna: “Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.” Poslovnik so prekršili. V parlamentu, ki sprejema pravila za vse, poslanci Svobode, SD in Levice pravila kršijo. Predlog opozicije za posvetovalni referendum so vladni poslanci zavrnili teden dni po vložitvi. Določbe poslovnika so kršili povsem namerno. Predsednica DZ, nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, je pojasnila, da so določbe v poslovniku nesmisel, ker zavlačevanje z razpisom referenduma ni v interesu predlagateljev in jih zaradi tega ni treba in jih tudi ne bo upoštevala. Podobno je ravnala že ob naglem priznanju Palestine tik pred Evropskimi volitvami. Tam so vladajoči s tem dosegli dodatno propagando za vladne stranke, ki so pa volitve kljub temu izgubile. V vseh drugih primerih v zadnjem desetletju so v parlamentu te določbe poslovnike upoštevali.
Z uzakonitvijo visokih pokojnin umetnikom se vladajočim mudi, to sami trdijo, ker so vloge za izjemne pokojnine že vložene. Se čudite, kako je to mogoče, če še ni zakona? Vložene so po starem zakonu iz leta 1974, po katerem je vlada pokojninski privilegij dodeljevala zaslužnim, a na širšem področju. Tudi borcem in komunističnim voditeljem. A po tistem zakonu to ni bila iztožljiva pravica, ki bi jo posamezniki lahko zahtevali in bi jim oblast morala dodeliti.
Zdaj bo. Uzakonjajo iztožljiv pokojninski privilegij za posebne skupine ljudi, ki so več vredne od drugih. Že pred tem so to leta 2017 na predlog Petra Vilfana to storili za športne delavce in Vilfan takšno pokojnino od leta 2022 tudi že prejema. Ta politika je obratna ravnanju Robin Hooda, ki je jemal bogatim, da bi dajal revnim. Gre za politiko, ki jemlje revnim in daje bogatim, ker revni menda tako ne vedo, kaj bi z denarjem. Starejšim, ki so nekoč brali strip Alan Ford, je takšna politika znana po liku Superhika. Vladne stranke so je pri delitvi visokih nezasluženih dosmrtnih državnih rent, ob tem, da jemljejo revnim, da bi dale eliti, še dodatno nepoštene, ker ne delijo enako niti vsem elitam. Arbitrarno so izbrali področja, kjer so ljudje več vredni. Zakon iz socializma je široko določal, da so zaslužni lahko skoraj s katerega koli področja družbenega življenja. Zdaj so pa izbrani le delavci na področju športa in umetnosti. Do enakih privilegijev pa niso upravičeni pravniki, zdravniki, najboljši matematiki, profesorji… Izpustili so še številna druga področja. Razlog, zakaj ne delijo vsem, je preprost. Če bi tako široko velikanske pokojninske privilegije delili vsem, bi pokojninski sistem razpadel.
Leta 1990 je bil zakon iz socializma popravljen, od takrat več ni izjemnih pokojnin za zaslug med NOB ali za vladajoče politike iz takrat edine dovoljene stranke, prosilec za izjemno pokojnino pa mora od takrat, da bi dobil privilegij, izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in to tudi pri priznavanju in odmeri izjemnih pokojnin družinskim članom oseb s posebnimi zaslugami, kar tudi omogoča ta zakon. A politikov niso povsem izločili. Ob nastanku države so si ti namreč uzakonili, da se lahko upokojijo s 25 leti delovne dobe. To je pozneje razveljavilo ustavno sodišče.
Zaslužnim se po reviziji, ki jo je pred skoraj 15 leti opravilo računsko sodišče in bilo izjemno kritično, pokojnine več praktično niso dodeljevale, eksplodiralo je to spet zadnja leta. V leti 2022 in 2023 je bilo podeljenih najmanj deset pokojnin zaslužnim. Po poročanju Dela so bili prejemniki s področja kulture: slikar Kostja Gatnik, prevajalec in pisec Aleš Berger, filmski režiser Karpo Godina, plesalka in igralka Mateja Rebolj, književniki Milan Jesih, Niko Grafenauer, Milan Dekleva, baletnik Janez Mejač, pesnika in publicista Andrej Zlatko Brvar in Boris A. Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov. Ni mogoče izključiti, da je prejemnikov še več iz drugih področij. Pred dvema tednoma sem vlado prosil za točen spisek in datume podelitve, a jim podatkov, kot so mi sporočili, še ni uspelo zbrati.
Kar je, ker gre za velike privilegije, kjer zakon zahtev odločitev vlade, zelo nenavadno. Očitno prikrivajo podatke.
Če bodo vladni poslanci izjemne pokojnine za umetnike danes potrdili še v zadnjem branju, lahko uveljavitev novosti ustavi še državni svet z vetom ali pa pobuda za pravi zakonodajni referendum. Če bo načrte vladajočim prekrižal veto, je pričakovati ponovno odločanje poslancev na izredni seji še pred novim letom.
